spomlad (166)

farovžem? . / . / stran 26 . / KANTOR: Takoj na	spomlad,	gospod župnik.Župnik si oblači suknjo, Kantor	A
Denar je potreben, kot sol.	Spomlad	bo prišla, davke bo treba plačevati, delavce	A
hitijo. Samo kostanji, ti stojijo in vsako	spomlad	zacvetijo, da v cvetju zmaji so: po dva in dva	A
pijem pa tobak kadim. . / . / stran 299 . /	Spomlad′	je tud′ lepo, ko rožice cveto, metuljčki letajo	A
ne jokajte za mé! . / . / stran 358 . /	Spomlad′	prav luštno je Spomlad′ prav luštno je, ko	A
/ stran 358 . / Spomlad′ prav luštno je	Spomlad′	prav luštno je, ko vse se veseli, začno te ptičke	A
je ustvarjen′ tako. . / . / stran 360 . /	Spomlad′	se meni luštno zdi Spomlad′ se meni luštno	A
stran 360 . / Spomlad′ se meni luštno zdi	Spomlad′	se meni luštno zdi, ko ptički lepo pojejo.	A
ste mladi, se ljubite, . / . / stran 25 . /	spomlad	bo šla od vas, starost došla vas, vse bo zapustilo	A
Pozimi je zemlja ubožna in burja piha. Na	spomlad	so bele mačice na vejah in tudi morje menja	A
ne bi burja odnesla jerbasa in nje. Nežen na	spomlad,	ko zagrne rahli mrč morje in sonce izteguje	A
dekla, ki varuje otroka v ljudskem vrtu, na	spomlad,	ko letijo z divjih kostanjev snežinke mehkega	A
pregovoriti in je opravil pogrebne molitve. Na	spomlad	so mu vaščani postavili hrastov križ. Ker niso	A
zemlji in pleve. Vse dni je tam, vse mesece na	spomlad,	poletje in jesen, kakor prirasla k zemlji.Samo	A
In doletela jo je. Na	spomlad	so orožniki nagnali staro postrežnico in kuharico	A
letos ni bila posebno huda, o vremenu, da bo	spomlad	skoraj tu, o kupčiji, da se bo dobro prodajalo	A
zdravil in nobenega zdravnika.« »Za zimo pride	spomlad,	za žalostjo veselje,« jo je tolažil Tone.»Nikar	A
streha in katero orodje bo treba popraviti za	spomlad.	Gašperja je vzel navadno s seboj, da je spoznaval	A
ravno tu imam pred sabo mušico, ki sem jo lansko	spomlad	iz gnojnice potegnil.Prec ko sem jo pogledal	A
bral, kadar so šli v cerkev. Prišla je spet	spomlad,	sneg je skopnel po dolinah in jarkih in Mina	A
Nekaj načrtov je že padlo v vodo, ker je vso	spomlad	deževalo, druge bomo še izvršili.« »Kaj je v	A
Potem je moral kmalu v pokoj. Lansko	spomlad	mi je umrl.Tudi v pokoju sva čutila neprijateljsko	A
hajduki so jih dobro poznali, kadar je prišla	spomlad,	‚Gjurgjev danče, hajdučki sastanče’.Po teh stezah	A
Razodela je Vilarju, da namerava prihodnjo	spomlad	posetiti svojega sina Živka v Nišu, potem je	A
In pozabili so nanj. Prišla je	spomlad,	on je bil še vedno zaklenjen v svoji sobici	A
izrinil s Konj-planine. In s čim naj zdaj na	spomlad	hrani svojo bosotinjo in golotinjo!Birkov je	A
romarski kraj za vasovalce daleč naokoli. Na	spomlad	je porodila; četvero mladičev in eno psičko	A
risbah Willettovih. Seznanil sem se bil z njo na	spomlad	in kmalu sem prihajal v njeno stanovanje, urejeno	A
se nalahko strnile - senca je šla mimo. Na	spomlad	je bilo in gospa Klementina je zavzdihnila,	A
Kedaj pa se boš selil?“ ”Na	spomlad	že, na spomlad,“ je odgovoril Elija. ”Torej	A
Kedaj pa se boš selil?“ ”Na spomlad že, na	spomlad,	“ je odgovoril Elija. ”Torej na spomlad?	A
na spomlad,“ je odgovoril Elija. ”Torej na	spomlad?	Glej ga, kako natanko vé za prihodnje čase in	A
rabelj. -- Jaz sem mislil, Matilda, da bi se na	spomlad	poročila, in namenil sem ti prav lepo prihodnost	A
štirinajstega leta. Vsako zimo so mu svetili, na	spomlad	pa se je vselej popravil.Droben, šibek fant	A
zasenčil je oči in ni gledal nikamor. ”Lepa	spomlad	bo letos, lepo poletje ...V nogah čutim, šel bi	A
morda že kmalu, morda že čez mesec dni, na	spomlad	morda.Ne piše nič in smeje se prav na tihem	A
in se je nasmejal z odurnim nasmehom. ”Na	spomlad,	Francka! Zbogom!“ je zaklical, ko mu je pogledala	A
Bojan mu je bilo ime. In zgodilo se je nekoč na	spomlad,	da je Bojan obolel; takrat so imeli skoraj v	A
obilnem in nelepem uživanju skopal v mrzli vodi.	Spomlad	je bila in vsak dan - v tistih čudojasnih, svetlobe	A
da je veliko izgubil, veliko zapravil. Lepa	spomlad	je bila zunaj, on pa jo je prepil, prespal;	A
bilo tistih noči, ko je prepil in prespal lepo	spomlad.	Vso dušo mu je obvladal ta strah, ležal je kakor	A
tedaj, da še ni zašlo sonce, da še ni minila	spomlad.	Daleč je bila preteklost, komaj še se je je spominjal	A
naokoli in zazdelo se mu je, da je zunaj še zmerom	spomlad.	Zmerom je glodal še strah v njegovem srcu, ali	A
jo je bil prvi poljubil. Ali tista čudovita	spomlad	je minila hitro in že so veneli prvi listi na	A
ležnosti...« Hotel je siloma priklicati tisto kratko	spomlad,	ali na dnu srca se je zavedal z žalostjo in	A
svojega početja. Kakor da bi hotel ustvariti	spomlad	z umetno lučjo, z umetnim zelenjem.Trudil se	A
Ozrl se je nanjo, da bi našel v njenih očeh	spomlad,	ki je minila, ali minila je tudi v njenih očeh	A
Jokaje je stala pred bratom in govorila: »Na	spomlad	pojdem od tod, da se ti ne bo treba sramovati	A
sem lazil po Trenti gor in dol - bilo je na	spomlad	- sem padel v kotel z vodo.Bil sem moker od	A
rusko veličanstvo k njej na ledvice!« »Kakor	spomlad	je!« vzkipi grof Wallenstein.»Le škoda, da je	A
Bila je kakor tedaj v sanjah, bila je kakor	spomlad	sama, ki je najkrasnejša med letnimi časi!Ogenj	A
krasne gospe. Sonce je sijalo iz njenih oči in	spomlad	se je cvetoče razprostirala v njenem srcu.Prišla	A
ko se je zopet povračal na Višavo, bila je že	spomlad	v deželi in kostanjevi gozdje v belem cvetju	A
Bog, kje so časi, kje so časi, ko sva vsako	spomlad	opazovala, kako so švigale lastovice pod sinjim	A
srce v sebi, mrtvo srce, četudi cvete naokrog	spomlad,	pojó ptice pod nebom in se žari priroda v vsej	A
enkrat tako svetlo pod visokim nebom in cvetoča	spomlad	na desni in levi se je usipala še enkrat tako	A
se je bila ravnokar razcvetela mala in krasna	spomlad	‒ ali zdaj je bilo vse prazno in ostal je le	A
»Bog ve, koliko? Vselej, kadar je prišla	spomlad,	hotel je takoj iz mesta tu sem.In če nisem hotela	A
bezgov grm, napravljal mu senco ter ga vsako	spomlad	obsuval s svojim dišečim cvetjem. Zora	A
»Mene pa je rad imel! In vsako	spomlad,	kadar mu je gospa grofinja delala skrbi, popihala	A
še svojega plačila ni zahteval. Prišla je	spomlad	in pozabili smo kaj hitro na Jeremijevega sina	A
bilo to v letu 1695 in da sem se vrnil šele na	spomlad	v Gospodovem letu 1707. Še na tem mestu bodi	A
svetila večna luč. Ko sem se vračal, je bila	spomlad	tu: hruška in češnja sta cveteli in cela Poljanska	A
lokvanji 303 . / . / stran 4 . / RAZGLEDNI HRAST	Spomlad	je razživila zemljo.Pred dobrimi tremi lunami	A
zahrkal in spregovoril: »Sem mislil, da si na	spomlad	pripelješ ženo.« »Jaz tudi.	A
uhajale misli nazaj na domače kolišče. Bila je	spomlad	in pa lepa lunina noč. Pa je še vedno videl	A
se bori za samico, tebe pa kar nič ne odtaja	spomlad.	« Presukani je bil presenečen, kakor če bi mimo	A
ni mogel. . / . / stran 92 . / PRVO CVETJE	Spomlad	je pričela s cvetjem posipati zemljo.Drev je	A
Najtežje delo se je bil pa namenil postoriti to	spomlad.	Čakal je samo še pravega časa in vremena.	A
taborišče, okrog katerega je zelenela in cvetela	spomlad.	Nazaj grede so Ostrogovci pot od morja do Velikega	A
Ostrorogega Jelena kakor ga že dolgo let ni več nobena	spomlad.	Nemirno je hodil naokrog po mostišču, zahajal	A
ustavi ne. Ostrorogi pa hoče imeti od njega na	spomlad	čimveč orožja. Spodaj ob Savi je kriknil jezerni	A
Sonce je postajalo vsak dan bolj vroče.	Spomlad	se je kar v svoji sredi sprevrgla v poletje	A
Leta, leta! Jelen ne bi znal povedati, katero	spomlad	je pričel preživljati. Kdo drugi pa še manj	A
/ stran 31 . / Kajti ko ji je bil lani na	spomlad	junec poginil, h kateremu je mislila ravno na	A
povzdigo. krščanskega duha sploh; in tudi zadnjo	spomlad,	ko je bilo treba šolo na novo prekriti, dala	A
Pameten bodi. Če češnja na	spomlad,	po zgodnjih toplih sončnih žarkih privabljena	A
tistega serastega konja, ki ga je prédlansko	spomlad	konjederec vzel, pred brano in jaz poženem:	A
tukaj rojen, prej je prihajal vsako leto na	spomlad	in na jesen za nekaj dni sem.Več ni bil Lisec	A
Sedaj moram jaz oditi. Na	spomlad	se vrnem sem.Tačas poskusim, če se Vaša nevesta	A
to vašo deklico tako poznam, kakor sem jo to	spomlad	in te dni spoznal ‒ razume se, da je bila le	A
vidiva, kjer vas prihodnje leto ali morda že na	spomlad	sigurno kot posestnika najdem.Vendar nekoliko	A
in potem sem le včasi prihajal na jesen in	spomlad,	vselej strah za oba, posebno zanj, ki ni imel	A
Le glejte, da svojo stvar uredite. Na	spomlad	se vidimo doma, ako zdrav ostanem in ako se	A
Ona čita: »Ljubi nečak! To	spomlad	me še ne bode.Na jesen, če bog da, pridem za	A
stanovanje. Drugi pa so mu dajali živeža, tako da je	spomlad	prišla. Bilo je več dobrih letin zavrstjó.	A
Bilo je več dobrih letin zavrstjó. Ta	spomlad	pak je prinesla s seboj slano, slana je poparila	A
prišel je v zdravilstvu učen menih in, ko je	spomlad	jela bližati se, hvalili so že Rojarjevi podložniki	A
Prišel je zopet v Grm.	Spomlad	je bila tu in vinogradi pod grmskim farovžem	A
je že racal po hiši. . / . / stran 42 . / Na	spomlad	se je Lovrač odpeljal.Jera je prejokala teden	A
je zdel kmalu preveč pust in otožen. Že prvo	spomlad	je jel posajati po njem razna drevesca in zeli	A
enkrat po svetem Jožefu. . / . / stran 190 . /	Spomlad	pride, prehaja, mine, drugi fantje so se povrnili	A
Tone in popil velik kozarec vina. »Da bi kar na	spomlad	ali takoj po Novem letu začeli?« Pri tem je	A
samico in ostal od tistih dob vedno pri njej. Na	spomlad	je pomagal spletati gnezdo; ko je samica sedela	A
naših prsi židana volja. Živi, živi, živi,	spomlad	živi, sonce živi, roža in plevica živi, mladost	A
ni bilo hude zime, nenavadno kmalu je prišla	spomlad	v deželo. Drevje je zelenelo, že se je odpiralo	A
gonečih visoko in sloko živino. On ni mislil na	spomlad,	ni se ozrl po dolini in hribu, ki sta se pričela	A
sitopisane obleke. Vseeno mu je bilo, naj bo zunaj	spomlad	ali meglen jesenski čas, naj se natura razživlja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani