Radovedno sta spraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh, da jima je komaj sproti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni bila posebno huda, o vremenu, da bo spomlad skoraj tu, o kupčiji, da se bo dobro prodajalo, in o tem in onem, dokler niso prišli domov, kjer jih je čakal zajtrk. Rozalka in mati sta bili pripravljeni na odhod, in ko so spregovorili par besedic, jih pride Štefan s svojo sestro klicat.