sodnik (19.569)

malo veš. Razkačena drhal je brez preudarka,	sodnik	pa ve, da mora soditi za sto in sto vesti.Vrišč	A
družbi dvojno opravilo: da je njen suženj in njen	sodnik!	- Za sužnja bi bilo to zatišje prav pošteno,	A
Če je pokore treba in če si tako nemilosrčen	sodnik,	te prosim odveze, ti pa mi naloži pravično pokoro	A
FRANC BERNOT, posestnik, absolviran tehnik	SODNIK	ADJUNKT LUŽARICA KANTORJEV OSKRBNIK	A
pa je notri? FRANCKA: No... gospod župnik in	sodnik,	in... FRANC: Pa menda še niso povečerjali?	A
Vrata iz obednice se odpro; pridejo: župnik,	sodnik	in njegova žena, Bernot, sodni adjunkt, Kantor	A
sence več... FRANCKA iz gostilnice: Prišla sta	sodnik	in adjunkt. KANTOR strahoma, vzburjen: Tako	A
Se privije k njemu.	Sodnik	in adjunkt iz gostilnice SODNIK debelušen	A
k njemu. Sodnik in adjunkt iz gostilnice	SODNIK	debelušen človek, pozdravi z veselim obrazom	A
vzburjen: Idi, Francka! Francka odide na levo.	SODNIK:	Ne zamerite, da vas že spet nadlegujemo s to	A
KANTOR: Saj mislim, da bomo precej pri kraju...	SODNIK:	Ej, tako se ne mudi!Veselo: Zato sem prišel	A
Adjunkt séde.	SODNIK:	Če ste torej tako slovesni, da ob tej priliki	A
FRANCKA vstopi takoj od leve.	SODNIK:	Steklenico vina!Francka odide.	A
postavi na mizo, kozarec ji pade na tlà.	SODNIK:	Saj se ti roka trese, Francka!Ali ste danes	A
Kaj ste prišli, da bi me mučili?	SODNIK	pogleda, pomolči, potem z resnejšim glasom	A
KANTOR: Od koga?	SODNIK:	Od koga neki - od Bernota! KANTOR: Kaj je	A
KANTOR: Kaj je z Bernotom? . / . / stran 57 . /	SODNIK:	Zdaj pa naj prašam še besedo!- Ali ste pijani	A
KANTOR: Brž storite, kar mislite.	SODNIK:	Vrag vas vzemi!- Z drugim glasom: Ali ste	A
KANTOR: Ni je vzel.	Sodnik	udari po mizi, adjunkt pogleda začuden na Kantorja	A
mizi, adjunkt pogleda začuden na Kantorja.	SODNIK	skoro kriči: In včeraj ste rekli, da jo je	A
KANTOR: Ni je vzel!	Sodnik	ga gleda začudeno, adjunkt odloži pero in se	A
začudeno, adjunkt odloži pero in se smehlja.	SODNIK:	Na ta način se vse neha. KANTOR: Čemu po	A
naravnost: - kdo ga je ubil, to je vprašanje!	SODNIK:	Kdo ga je torej ubil? KANTOR stoji pri oknu	A
stopi korak naprej, odločno: Jaz sem ga ubil.	SODNIK	vstane razjarjen: Človek!Prijateljstvo sem	A
KANTOR: Prinesel jo je.	SODNIK:	No, dobro...In ko je odhajal, ali jo je vzel s	A
ADJUNKT: Torej je šla sama z njim.	SODNIK:	Kakšno je bilo razmerje med Bernotom in Krncem	A
KANTOR: Nista si bila prijatelja.	SODNIK:	Bernot je bil zaročen z vašo hčerjo? KANTOR	A
KANTOR: Dà.	SODNIK:	In zadnje čase je bilo razmerje med zaročencema	A
KANTOR: Maks Krnec.	SODNIK:	Krnec je ljubil vašo hčer? KANTOR: Da.	A
KANTOR: Da.	SODNIK:	In ona? KANTOR: Ni ji bil zoprn.	A
ADJUNKT smehljaje: Kakor smo si mislili.	SODNIK:	Bernot je prišel precej pozno, spominjam se	A
je ubil - zdaj storite, kar vam je storiti!	SODNIK:	Kdo ga je ubil? KANTOR tišje nego prej:	A
KANTOR tišje nego prej: Jaz!	SODNIK	skrajno začuden, zavpije: Kantor, ali si znorel	A
ADJUNKT se zasmeje na glas.	SODNIK	mirneje: Danes ni, da bi z vami govoril.Stvar	A
in nihče drugi - ne jaz in nihče drugi ne?	SODNIK:	Bog mi je priča, da vas nisem še nikoli videl	A
KANTOR: Torej ga je res ubil?	SODNIK	se okrene k njemu, po kratkem odmoru, zelo	A
razumem, da si vse spoznala in da si pravičen	sodnik.	MILENA se ozre v stran, govori tišje: Ko	A
in življenje je bilo moj modél in moja snov,	sodnik	in publikum.Zdaj sem umetnik in publikum obenem	A
HERMAN Po dokazih!	SODNIK	Moreš li koga imenovati, ki bi zate pričal	A
mirnem koti tešil sem srce, hladil obraz; sam	sodnik	pravičen svoji zmoti kaj trpel sem ‒ vedi Bog	A
bil noben krilatec božji, a bil je moj vodnik,	sodnik	najstrožji po mojem Odrešitelju, po Kristi.	A
le mene poglej! Kajti jaz sem tvoj bog, tvoj	sodnik,	zame živiš in na moji zemlji zaspiš, le nič	A
Vozniki z Dolenjske, z Vrhov in Zabrezja in	sodnik	sam tam dosti sedi in obnaša se kmečki; pije	A
dobro mu ni. Tretja ženska je smrt, a boji se	sodnik	Boga in pekla in peklenskih duhov ‒ in družbe	A
nami sedi in kesa se in neče domov. Kaj mari	sodnik	pa, kaj mari mi kmetje. S komolcem oprt sam	A
‒ . / . / stran 94 . / ‒„Počakaj le malo,	sodnik	strašán! Da gledam vsaj enkrat še beli dan.	A
Ko zarja pripelje beli dan, Končana je sodba,	sodnik	končán. ‒‒ Izgubljeni sin „Kam pozna te ponočna	A
glas dece, ki milo se joče! Pred hišo na selu	sodnik	sedi, na mizi usodnih pisem snopiči, ob strani	A
izhod iz mučne zagate. »Nisem in ne morem biti	sodnik,	ker sem in hočem ostati zdravnik,« sem ji odvrnil	A
* * * Mlad mož, ki se mi je predstavil kot	sodnik,	je pripeljal svojo sicer brhko ženo, da ji pomagam	A
medicinci se utihotapljal k operacijam, kot	sodnik	pa se rad udeležuje raztelešenj in mrliških	A
gospo sama. . /\ .. stran 156 . \/ Gospod	sodnik	se je razhudil, češ da mu hočem kratiti pravice	A
glejte semkaj na operacijski stol!« Gospod	sodnik	je nekaj mrmral, a ni sedel. Operacija je bila	A
Tisti čas pa je v kotu pri peči zagrmelo; gospod	sodnik	je telebnil podolgem in zadel z obrazom na polena	A
svoj meč in obljubi ljudstvu, da bo pravičen	sodnik.	Vidimo močan element demokratičnosti in ameriškega	A
Vojvoda! On mora prvi priseči, da bo pravičen	sodnik,	preden mu ljudstvo obljubi zvestobo. Slovenci	A
slon si je z levico vzdigoval desnico kakor	sodnik	rokoborčevo roko po zmagi. Potem pa je ploskanje	A
nisi fašist, ne?« je spet vprašal trdo kakor	sodnik.	Kaj je hotel s tem?	A
njene ustnice. A ona stoji pred njim kakor	sodnik	za njegov nezaslišani greh.Mesečnica, ki jo	A
bila njena roka med njima kakor predmet, ki ga	sodnik	postavi na mizo v obremenilni dokaz. »Viš,«	A
trenutek je imel vtis, kakor da je ona nemi	sodnik,	ki ne gleda obtoženca, ampak upira pogled predse	A
Dali ste znamenje tem požigalcem", je zarohnel	sodnik.	Martin je mirno gledal v sodnika in	A
Požigalci, barbari!" je vpil	sodnik.	„Priznajte!"	A
ničesar nisem zakrivil!" je ječal Martin.	Sodnik	je pogledal ječarje.Jermeni so zažvižgali po	A
zažvižgali po zraku. „Podpišite!" je velel	sodnik.	„Podpišem.	A
kasneje so me peljali k zaslišanju. Izpraševalni	sodnik	je bil tako razkačen, da me je s ključi udaril	A
pa sta se poleg njega zasmejala izpraševalni	sodnik	in zapisnikar. - E, ci siamo, je dejal	A
sodnik in zapisnikar. - E, ci siamo, je dejal	sodnik.	- Siete venuti nel regno dei cieli.	A
sodnik. - Conducetelo nel paradiso! - je dejal	sodnik,	in še dodal obrnjen proti Vladimirju: - Vedremo	A
Vedremo se qui ci dirá la veritá, birbante!	Sodnik	se je okrenil.Detektiva pa sta prijela Vladimirja	A
padel na kamenito dvorišče. Za njim se je zadrl	sodnik:	- Non confessa! Mostrate a questo cane	A
ne mudi. Danes navsezgodaj se je tu ustavil	sodnik	Albin, precej pomembna živina.Je povedal, da	A
sredstvi. Zato je znani in dosledni poštenjak,	sodnik	dr. Andrej Barth obtožil Margareto Klajdič in	A
Julijana je v ječi umrla, Margareto pa je dobri	sodnik	pomilostil: ni je, tako polomljene in potrgane	A
mesecev pozneje pa je v mestu sodil znameniti	sodnik	Lampretič Urši Kolar.Ravno ta proces je privedel	A
Tako ga je že zdavnaj obvestil in seznanil	sodnik	Gregorij Pregl v noči tihih in vztrajnih pogovorov	A
in umno obvladuje znameniti magister prava,	sodnik	Lampretič.Z njim bo težje.	A
Nastopile so priče.	Sodnik	Gregorij Pregl: Globoko se sramujem in kesam	A
Ota bo zaenkrat dovolj poučna. Zato sta tako	sodnik	in obtoženi, kakor tudi vsi ostali delavci,	A
gospodarja. Ali je mogoče, da je nezmotljivi	sodnik	Lampretič s svojimi sodelavci pogrešil?Zakaj	A
pravilno zapisano: kurbarijo so dopernašali.	Sodnik	jih je spraševal: ali je res, da med seboj ne	A
tipalke in organizacijske niti. Ali je podkupljivi	sodnik	Josef Albin odločil, da morajo obsojenca pripeljati	A
je bilo konec, ogenj in klešče in krvnik in	sodnik	in pobožno, pravično ljudstvo - vsi so mu že	A
oni plemič ali cerkveni oblastnik ali mestni	sodnik	izmisli?Ali mora biti prav nova štifta cilj	A
zgnali v spodnji prostor krčme. Deželnoknežji	sodnik	je bil ob prihodu v vas globoko uverjen, da	A
dogovorila, se pravi, preden je deželnoknežji	sodnik	zaslišal trgovca Krobatha glede eventuelnega	A
obuditi, se za nove vojske pripravljati. Ko je	sodnik	privihral iz gornje sobe, je spodaj ugledal	A
Avtoriteta oblasti je bila spet vzpostavljena in	sodnik	je bil zadovoljen.Stopil je po stopnicah in	A
Pri vsaki hiši so stali vojaki.	Sodnik	je tekal po vasi in nekaj zapovedoval.Med kričanjem	A
opletajočimi kovinskimi znamenji pričofotal še	sodnik.	Vstopil je in se brez besede z namrščenimi obrvmi	A
vrtala misel in z vsakim grižljajem, ki ga je	sodnik	scmokal po ustih, z vsakim požirkom, ki ga je	A
sodnikovega odposlanca, ki hoče stvar preiskati (	sodnik	je udaril po mizi), strašansko naporno in težko	A
Prekleto rokomavšenje in ubijanje in zločinstvo, je	sodnik	končal svoj govor. A kot da bi se mu zazdelo	A
Vem za primer, je rekel. Tudi vam, gospod	sodnik,	ne more biti neznan.Na Spodnjem Štajerskem je	A
biti neznan. Na Spodnjem Štajerskem je bil	sodnik,	ki je brez števila vešč na grmado pognal.No	A
ni več dvomil, da bo kar kmalu deželnoknežji	sodnik.	Med prvimi možmi dežele tako rekoč, v teh težkih	A
kaj se je izkazalo? je rekel Adam. Sam vrli	sodnik	je nosil v sebi črnega hudobca.Hudič je bil	A
enega samega peklenščka ni imel v sebi. Ko je	sodnik	izvedel, da ima v rokah škofovega nečaka in	A
- Tako je mislil, je	sodnik	povzdignil glas.Čisto od blizu je dihal vame	A
To je že, to je že...	Sodnik	je iskal pravo besedo. -	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani