skala (1.294)

zlato. Moja zvestoba naši Sveti Cerkvi je trdna	skala	in Rim se često je na njo opiral.Visoki cilji	A
objel je griče rase hlad. V temo štrli nad reko	skala,	v temo kipi na skali grad. Dvorane grajske razsvetlj	A
ljubezni sladke lije in odmeva melodije te mu	skala	tam na meji. ŽIVLJENJE NAJ BODE VAM	A
. / . / stran 40 . / Živa smer Steklena	skala	in njeni spolzki oprimki. Gladkost je začetek	A
kristalno oko nevarnosti. Prsti so kavlji, telo je	skala	‒ čutna stvar med svedrovci. Tam sva vpeta zgolj	A
zeleni otok, S prijaznim germovjem obraščena	skala;	Za dva je dolg dovolj in širok, Tam bova si	A
živali niso mogle tja, vsako leto je koga ubila	skala	ali zasul plaz.Prehrana Trentarjev je bila zelo	A
pomagati ljudem, boste tem laže živali. Včeraj je	skala	strla nogo moji ubogi kozki.Saj bi jo zaklal	A
potek bolezni; tudi meni se je odvalila težka	skala	z glave in srca.Le okrevajoči prijatelj je bil	A
takó. Njemu je teže; kakor da se je zvrnila	skala	na mravljišče.Zdelal!	A
zamahnila je z desnico kakor delavec delavcu.	Skala	je s tremi ostrimi ogli čepela na odprtini.	A
Stal je nad ozko odprtino.	Skala	se je premetavala daleč spodaj v trebuhu zemlje	A
»Ne,« je rekel. Ker	skala	je bila samo tresknila v polico in zdaj spet	A
zabavali, in če ne veš, je nekatere izmed njih	skala	strla, da bi se maščevala nad svedri njihovih	A
zahropelo, kakor bi se nekje v podzemlju pokladale	skala	na skalo: „Joj, kdo zvoni.	A
Potujemo naprej. Iz dalje se lomi v mesečini bela	skala.	Da, prav tam se lomi, kjer gre v morje siv rob	A
To je bil vrh gore, ena sama mogočna bela	skala,	ki je zdaj žarela v večernem soncu.	A
dvoje. Pod potjo je štrlela iz tal precejšnja	skala,	ki so ji Čelarjevi in Hostarjevi otroci rekli	A
glasnejša od hrumenja narasle reke? Trdna je kakor	skala.	Pob se je ozrl v Dominov rob, v visoko sivo	A
strmem pobočju stala precej visoka navpična	skala.	Matic se je vzpel nanjo, sedel na rob, spustil	A
listjem nastlana pot. Na poti leži odkrhnjena	skala.	Okrog skale je mokra in razhojena zemlja.	A
najlepše pa na visoki skali nad izvirom. Tista	skala	je bila moj prestol, moj Gosposvetski prestol	A
loka, laz, godrnjavi sosed Širca in velika	skala	na Hreščakovi gmajni.Domovina: to je na tujem	A
sunek odnesel s seboj. Jaz sem stal tam ko	skala.	Spodaj, na Koroški se mi je zahotelo cigarete	A
prav bi rekel: trdovratno) vztraja kot negibna	skala	v svoji krivi veri vse do smrti.Ko pride h grmadi	A
pili, sredi oglatih in črnih obrazov, kakor	skala	oglatih in črnih, so odpirali usta in vanje	A
da je tod svet zaprt: skoraj navpik se dviga	skala	mnogo sežnjev visoko, in nikjer ni nobe ne steze	A
Toda, hu! nikjer nobene vode; sam kamen, sama	skala!	Sneg menda leži vse leto tam.	A
Več sežnjev daleč je zemlja razpokla, in trda	skala	varuje od zgoraj, da se ne osiplje prst. Vhod	A
skalovjem; zakaj prigodi se večkrat, da se kaka	skala	odtrga in zvali v prepad, in pred nekaj leti	A
pred dežjem iskala zavetja pod skalo. Če pa se	skala	nad teboj sproži in jo slišiš bobneti po pečevju	A
stopnicah. Zemlja okrog je pusta: povsod moli	skala	iz tal in izpodriva rastlinje, in kar je polja	A
spodrsnilo na strmini, koga je ubila v grapi	skala,	ki se je utrgala na pečini. Andrej je hodil	A
Boštjan tako milo, da sem mislil, da se mora trda	skala	omečiti. »Kaj da bi ravno danes ne mogel; saj	A
postal sčasoma surov kakor bor in tih kakor	skala.	In da po pravici povemo, nobeden tudi ni iskal	A
mar, za to bodi slep in gluh in molči kakor	skala.	Le jaz sem tvoj gospodar, nihče drug, ne v tej	A
tu ni bilo nikakršnega pota, nobene steze,	skala	je ležala na skali in Tonček je po vseh štirih	A
babica mrmraje orno zemljo, da vidi, kje je	skala	nanovo pogledala iz zemlje, volem pa je nasula	A
od skalnih gruč; in tu široko zija razpočena	skala,	kakor bi podzemeljski zmaj odpiral žrelo in	A
dvignila glavo. »Da, gospodin Franjo je naša	skala.	On se jih ne boji,« je viknila navdušeno in pikro	A
in čakajo poklica tri priče, zanesljive kakor	skala?	Ali pa se tako boji zaslužene kazni, da se	A
migrene in brez rodbinskih dogodkov. Kakor	skala	sredi morske vihre stoji otiščanec ‒ marno se	A
piškav odgovor ‒ podprt s šampanjcem, drži kakor	skala.	Župan se je spomnil svojih rodoljubnih dolžnosti	A
v Ljubljano, kako je bil Jeraj obeh vesel!	Skala	se mu je odvalila s srca, dasi ga je hkrati	A
preteku treh let stalnost. Zakon drži kakor	skala:	na tej skali da bo sezidana zgradba njegove	A
nam majka! Naše dobro ljudstvo je vemo kakor	skala.	Smelo se lahko trdi, da je njegova vera še večja	A
da je njegova vera še večja in da ni nobena	skala	tako verna, kakor smo mi ... Našemu ljudstvu nista	A
poslušal; neustrašen je vojščak in zanesljiv kakor	skala.	Govorili bodo vsak svoj trojni govor; našla	A
tovariši plašče, pa se je nenadoma odkrušila	skala,	zadela ga je in mu do krvi oprasnila kožo ‒	A
Martinček Prav blizu Murke je bila nizka	skala	in krog nje polno debelega grušča.Ker je bila	A
krog nje polno debelega grušča. Ker je bila	skala	obrnjena na poldne je sonce pripekalo nanjo	A
V rogovilasti debli se je zagozdila velika	skala,	ki je bila nekoč prigrmela z gore.Navihana misel	A
posveti. »Poglejte, fantje, kakšno napotje je ta	skala.	Zaradi nje moramo delati ovinek mi in živina	A
mu izroči posestvo. Toda Anže je bil kakor	skala.	Vpričo mož je izrekel trdo besedo: »Oče, saj	A
pritisnil obe roki na usta. »Molčiš kakor mrtva	skala.	A po Bizancu govori, kako je sin srečen in da	A
bi vzdihnile prsi, s katerih se je odvalila	skala.	Po kolenih so drseli k Epafroditu.	A
fantast, takale mehkoba. Mož mora biti mož,	skala,	da se ima žena kam opreti.« »Mara, ne	A
progo tik nad vodo visoka, navpično odsekana	skala.	Še nikoli se nisva pogovarjala, ker si, prvič	A
tega gorskega velikana se loči od neba samotna	skala,	ki se vidi od spodaj kakor majhen kamenček,	A
stoji ob vznožju visokega hriba. Velikanska	skala	se je utrgala na vrhu in se vali z bobnenjem	A
Hoče bežati, a noge so ji kakor prikovane,	skala	pa prihaja v silnih skokih vedno bližje, bližje	A
kozolcem, se mi je zdelo ves čas, da mi tišči	skala	na prsi.Še v spanju sem jo čutil ter sem poizkušal	A
spačeno pred očmi; zdelo se mi je, da se je	skala	zvalila name in grgraje sem zastokal pod njo	A
je bila vsa temna pod njima; kakor silna črna	skala	se je bila noč zavalila vanjo in se ni več ganila	A
poplačal? Kamen bi zdrčal, sredi klanca bi bila že	skala.	Treba je varčevati.	A
življenju in po smrti ves trd in miren kakor	skala	na Krasu. Drugače se je zgodilo.	A
je vsako modrovanje, ki pleza čez plot. Ta	skala,	na primer, je tukaj. Ne vprašam, odkod da je	A
”Hudiča! Jaz ne vprašam, odkod da je ta	skala;	in tudi ne vprašam, kakšna da je.Edinole vprašam	A
nista bila nikjer. Bilo je očitno, da je bila	skala	nagloboko izpodkopana ter da seje vilo in križalo	A
spravili kvišku, zibal se je in majal, ker je bila	skala	kakor brušena.Filozof in medicinec sta plezala	A
prevalilo pod soncem od obzorja do obzorja.	Skala	je zapela zamolklo kakor napeta struna, švignila	A
natihoma zaslutil, da bi celo perče lastovičje bila	skala	v njegovih rokah.Bojevnik za narod ali za karkoli	A
pljusknilo v dolino šentflorjansko, kakor črna	skala	v jezero.Srca so bila zbegana in vzburkana,	A
penil jadrno šumeč iz jame. Ob steni je bila	skala	tako izdolbena in izglodana, da je bila skrinji	A
in bulila pred se v dolino. Svetla se je bli	skala	pred njo, njej pa je bilo neznosno to svetlo	A
Tudi viharnikov ni bilo nikjer več, samo še	skala,	ena sama bela skala, več sto metrov navzdol	A
bilo nikjer več, samo še skala, ena sama bela	skala,	več sto metrov navzdol.Že na prvi previsni skali	A
se kakor pajka za steno, vsenaokrog pa sama	skala,	sama skala... »Poglej, kako čudovite žametne	A
pajka za steno, vsenaokrog pa sama skala, sama	skala...	»Poglej, kako čudovite žametne oči ima	A
samega starega Šmerca, ki mu je bila znana vsaka	skala,	vsak kamen na poti navzgor.Tisto, da je šel	A
predstavniki Hrvatskega planinarskega društva, TK	Skala,	kranjska, jeseniška in kranjskogorska podružnica	A
loško graščino, kjer ni drugega kot gozd in	skala!	Gozd in skala, oj ti preljuba moja devica Marija	A
kjer ni drugega kot gozd in skala! Gozd in	skala,	oj ti preljuba moja devica Marija!«	A
služabniku božjemu.« »Res je, duhovni oče, velika	skala	leži nad mojim srcem in po spovedi hrepenim	A
izročena v teh dnevih, dviguje se kakor siva	skala	iz minulih časov naroda našega.V njenem vznožju	A
prebivajoč po njej. Dolgo časa je ležala nemštva	skala	nad njim, in da ni poginil pod njo, pričuje	A
mestih se je razpočila in razmelinila nemštva	skala,	in studenci narodne ljubezni udarjajo na dan	A
knez k staremu župniku ‒ »vi, gospod župnik	Skala!	« Skala, vesel sreče svoje, naglo priskoči ter	A
staremu župniku ‒ »vi, gospod župnik Skala!«	Skala,	vesel sreče svoje, naglo priskoči ter pritisne	A
tedaj ter se bližala izhodu. ‒ »Mož beseda kakor	skala.	Nekaj tisočakov se ti smiliti ne sme!«	A
Tam gori nekje pod Strugo tiči sredi vode gola	skala.	In nekdaj se je stari baron zmislil, da je k	A
izneverili najsvetejšemu, leži nad mano kakor	skala,	da trpinčena duša ne more iz telesa, katerega	A
Gospodova roka. Težka kakor železo in trda kakor	skala,	ki tiči v trebuhu gore, odkar je bila ustvarjena	A
sosed v očeh vse polno vode. »Utrgala se bo	skala,	« ‒ sem si dejal ‒ »in kakor se je zvalila na	A
Vrhove je pa gladko zapadlo. Redko katera	skala	se je videla.Gore so bleščale v soncu, da je	A
TEMNO JEZERO 23 SPOMLADNI VZNEMIRI 42 BOBROVA	SKALA	59 OSTRI BOJI 75 PRVO CVETJE 92 NOVA OGRADA	A
črnih štorkelj. . / . / stran 59 . / BOBROVA	SKALA	Na mostišču Ostrorogega Jelena je bilo vse	A
kakor vidiš, velik ploščat kamen, težak kakor	skala.	Ne volk ne lisjak in nobena zverjad ne more izkopati	A
Dolge doline je pa Sinjeoka dala ime Bobrova	skala.	Pozaznamovanja so se z Ostrorogim vred kar vsi	A
je stal neomahljiv in trden kakor sv. Petra	skala.	Tudi njegova žena, ki je ravno s perila prišla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani