Na severozahodu jo zapira proti Ložničini soteski mogočna grmada Stropnice, katere strmo, z raznolikim drevjem preraslo pobočje razčesavajo svetlosive drče, spuščajoče se z drznim padcem v ravni črti proti vodi. Na najvišjem vrhu tega gorskega velikana se loči od neba samotna skala, ki se vidi od spodaj kakor majhen kamenček, a je v resnici višja od največjih dolinskih gradov. Malokateri dolinec ve, da se na drugi strani pod njo dviguje prijazna planota, v svoji celotni podobi podobna gorskemu sedlu, ki veže Stropnico z nekoliko višjim Smodivnikom, njegovimi goličavami in planinskimi gozdovi.