Naposled ugleda visoko nad seboj brlečo luč. Hvala Bogu! vzdihne, vendar pridem do ljudi, in poskusi pot naravnost proti luči; a kmalu se prepriča, da je tod svet zaprt: skoraj navpik se dviga skala mnogo sežnjev visoko, in nikjer ni nobe ne steze. Tu ne pomaga nobeno premišljevanje; obiti se mora strmina; Juri se upira in upira na vso moč in prileze slednjič na vrh.