senožet (136)

Polovico ga prodam, pol ga pa ohranim za tisto	senožet,	ki se moje drži. MARTIN Kot nalašč bi bila	A
potoku Pojdem čez zeleno polje tja v samotno	senožet,	da pozabim ran, ki seka jih v srce krivični	A
Rada spet in spet zahajam v mislih vsaj, tja v	senožet,	kadar nove rane seka mi v srce krivični svet	A
In še kakšne!	Senožet	je treba samo malo prekopati, izruvati grme	A
zagledal Prikrajarjeva dekleta, ki so trebila	senožet.	»Koliko jih je!« se je začudil in stegnil	A
njiva. A že v mojih otroških letih je bila tam	senožet,	zame eden najlepših koščkov sveta: poševna,	A
njim. V svetlem dopoldanskem soncu visi gladka	senožet,	ki jo dolge sence visokih mecesnov režejo v	A
skoraj gladka, samo z redkimi grmi posejana	senožet	ob prelazu.Nad senožetjo, ob robu gozda, so	A
jagode. Zdaj prideta iz gozda, gresta čez veliko	senožet	in, ko zavijeta na desno pod breg, je Tonček	A
grem pogledat. Pravijo, da mi je zadnja voda na	senožet	proda nasula.Nočnega silnega dela nimam.«	A
proti Logu, ni mu bila na misli s prodom zasuta	senožet,	temveč premišljal je, kje bi dobil nekaj denarja	A
popito in neplačano vino daje v zalog Čerinovo	senožet	na Logu, katera pa zapade Dragarju v last, ako	A
letih ne reši. V tem pa bo Dragar za obresti	senožet	kosil. Čerinu so se sprva pogoji zdeli silno	A
kako se je pri Dagarju zadolžil in mu zastavil	senožet.	»To senožet moraš takoj rešiti.	A
Dagarju zadolžil in mu zastavil senožet. »To	senožet	moraš takoj rešiti.Ni enkrat je ne sme Dragar	A
napravil kako njivico ali si zagradil majhno	senožet;	na vsake pol ure, ali pa še ne, vidi nekoliko	A
lisjak in pravdar, mu je bil namreč silil v	senožet,	pa sta zadela vkupe in se pošteno ozmerjala	A
čital staro razsodbo iz pravde zastran pota čez	senožet	in jo je čital rahlo in zmerno, kakor bi padal	A
Oče Menart se je rahlo namuzal.	Senožet	v Gorenjem lazu je ležala v breg in ljubo sonce	A
krompir, fižol, repo, zelje in peso, zdaj je bil	senožet	in so dajali košnjo v zakup.Koj onkraj z grmovjem	A
onkraj z grmovjem obrobljene grape, ki je ločila	senožet	od ceste, je stala zidana, s slamo krita stavba	A
krila so šumela po bujni travi, ko je šla čez	senožet.	»Dež bi bil potreben,« je ogovorila dekli, ki	A
in trdo oštel mejaša, češ da sega v njegovo	senožet.	»Saj rad priznam, da sem nekajkrat s koso predaleč	A
je bila poteptana in pomendrana, da je ležala	senožet	kot velika rjava rana sredi polja.Trenarji so	A
polno skledo in celo špehovko!““ Krenil je v	senožet,	tam pa je legel v travo, ker je bil truden;	A
v travo je skril obraz in je zajokal. Tiha	senožet	ga je slišala in slišal sem ga jaz ... nocoj,	A
postavil dom, s svojim potom je pognojil polje in	senožet;	in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje	A
je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in	senožet,	pride človek - odkod pač pride? - in pravi:	A
rekel: Ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja	senožet,	tvoje polje - vse to vzemi, kar je vzraslo tako	A
sem hišo, s svojim potom sem pognojil polje in	senožet:	čigav je dom?« Črni študent je samo	A
svojim blagoslovljenim potom, kdo širil polje,	senožet	in gozd visoko v hrib, globoko v dolino?On ali	A
čas, ki je bogat in rojeva nove misli kakor	senožet	novo travo, nam je dal še novih vzrokov za boj	A
čas, ki je bogat in rojeva nove misli kakor	senožet	novo travo, nam je dal še novih vzrokov za boj	A
je bila neznana in neizmerna bolest. Pokošena	senožet	je švignila tam mimo, tam rumeno polje, tam	A
ne človeška. Polje je ležalo tam neobdelano,	senožet	nepokošena; Bog je pošiljal dež, pa se nihče	A
boter za njo in vse bi bilo moje, hiša, polje,	senožet,	gozd; naposled bi se še oženil, izbrali bi me	A
mrzlo in megleno, listje velo na kostanju,	senožet	gola?Ali pa se je morda le mojega srca tehtnica	A
malo za mestno službo, kakor jaz za polje in	senožet.	Močna si, pripravna, ubogljiva -- ali vse to	A
»No, kaj pa zdaj? Pojdi malo pomagat v	senožet	ali pa razkolji tiste čoke za v peč.Saj vidiš	A
Saj vidiš, da hlapci nimajo časa.« »Grem v	senožet,	« je odvrnil Juri in odšel z materjo, da je ostala	A
očiščevanje žena. In v najemu imam njivo in	senožet,	da morem rediti kravo. Iz tega redim sebe, Magdaleno	A
Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava in	senožet	zibljejo, izpodmikajo. Krčevito stisne zakrament	A
»Je li še dosti takih?« »Cela	senožet	se jih pase!In pastir je pol gluh, pol slep	A
naravnost domov, ubere stransko pot navkreber čez	senožet	proti zaraščenemu hribu, na katerem so stali	A
Na ta ukaz je šinil Volkun kakor puščica na	senožet;	Hrust za njim; za obema pa se je spustil v dir	A
je rezko požvižgavala kanja. V bukovju okrog	senožet	na pobočju Stola so se sklicavale kukavice.	A
kolovozu pa pelje Peregrin travniško brano na	senožet	v dolini, da poruje mahovino. »Sanjalo se mi	A
Ovce. Pisana	senožet.	Hoditi mi je bilo nad eno uro po visoki planoti	A
strupeno cvetje je prava nesreča travnikom. Pisana	senožet	je kravam to, kar pisana mati deci: sama mačeha	A
bili vsi skupaj. Sredi gozda je bila prijazna	senožet;	gospod Mirodolski jo je imel samo bolj za veselje	A
nihče jim prilival. Drevje, ki je obdajalo	senožet,	bilo je prijetno namešano.Nad vse so visoko	A
z drobnimi, radovednimi očesci pogledala na	senožet:	kaj je pa tukaj?Ali pa pisana žolna je potrkavala	A
kurnike in dal zapoditi živali na prostrano	senožet,	da se z njo pogosté.Kmalu so se pekli na sto	A
obstali. Pred njimi se je razgrinjala zelena	senožet,	polna pisanih rož in živih metuljev. Murni	A
samo dve uri, dokler se ne povrne sèm na skrito	senožet.	Do takrat pa se Kekec in Tinka popolnoma odpočijeta	A
vzkliknila, zakaj pred sabo je zagledala širno	senožet.	Stekla je naravnost do šupe in pogledala vanjo	A
glas, ki je prispel od nekod daleč na samotno	senožet.	Nehala je ihteti in tarnati, pa je prisluhnila	A
skrbi! ‒ Ej, saj sije zunaj beli dan; vsa širna	senožet	je pokrita s pisanim, dehtečim cvetjem, in murni	A
Kekec je skomignil z rameni in šel nazaj na	senožet.	Splazil se je po strmini in sedel visoko tam	A
nikjer poti in Kekec je videl pod sabo malo	senožet,	obdano krog in krog z visokimi smrekami.Tam	A
Rožleta: »Ali veš, da je pod tem gozdičem lepa	senožet?	Videl sem jo bil prej in skoraj strah me je bilo	A
splazila oba skozi gozdič, da si ogledata tisto	senožet.	Rožle ni hotel kar nič verjeti.	A
porobje. Resnično ‒ tam doli je ležala skrita	senožet,	vsa obdana z visokimi temnimi smrekami. Tiha	A
obdana z visokimi temnimi smrekami. Tiha je bila	senožet;	samo bobnenje bližnjega slapa se je razlegalo	A
Pastirček je gledal tja in se čudil. Mračna je bila	senožet,	niti sonce ni sijalo nanjo.Pa tudi črlikanja	A
drvel kakor veter po strmini! Že je dospel na	senožet,	že je dirjal na vso sapo preko nje.Enkrat se	A
adaljevala Pehta. »Ti dobro veš, kdo se je splazil na	senožet.	Povej, Rožle, pa ti ne bo hudega!«	A
odvrnil Rožle v svojem strahu. »Letel je doli na	senožet	in je vdrl v vašo kočo.O, videl sem ga, kako	A
naglimi koraki tako dolgo, dokler ni prišel na	senožet.	Mračilo se je že in živina je že ležala po širnih	A
in se je veselo namuznil. Kmalu je prišel na	senožet	in je stopil k Rožletu, ki je spal v senci kraj	A
ker sem mislil, da te je izvabila Pehta na	senožet.	Ti nisi videl Pehte; jaz pa sem jo videl.	A
videl Pehte; jaz pa sem jo videl. Sem gori na	senožet	je prirohnela.V ravšju me je zasačila pa me	A
gozdiča, za katerim je ležala mrtva Pehtina	senožet.	A tedaj ga je vendar streslo nekaj mrzlega.	A
pride Pehta in ga ne povede visoko gori na svojo	senožet.	In Kekcu se je storilo tako milo, da bi bil skoraj	A
bližali gozdiču, za katerim je ležala Pehtina tiha	senožet.	Že se je slišalo zamolklo šumenje visokega slapa	A
izpregovoril: »Slišite, teta Pehta? Ali gremo na vašo	senožet	in v vašo kočo, ki stoji na tisti senožeti?	A
plamen je šinil skozi streho in je razsvetlil vso	senožet.	‒ »Joj, teta Pehtara!« je vzkliknil Kekec ves	A
in je bil tako svetal, da je razsvetlil vso	senožet.	Prasketalo je v tistem ognju in je sikalo, kakor	A
In zbežal je v svojem strahu nazaj na varno	senožet	in tam se je skrival za gosto rušje.‒ Ko ga	A
kraj gozdiča, za katerim je ležala tiha Pehtina	senožet.	Obrisal si je znoj z obraza in je naglo sopel	A
opogumil in je stopil iz goščave. Pogledal je na	senožet,	na tisto mesto, kjer je še pred tednom stala	A
In jokal je vso pot, ko je šel nazaj na svojo	senožet.	Mračilo se je že in živinica je bila že polegla	A
pobegnila živina pred volkom. Napodil jo je nazaj na	senožet	in je prepeval in vpil v velikem veselju.Tu	A
želodcu. Komaj, komaj se je še privlekel nazaj na	senožet.	Tam pa je omahnil na seno in zatulil od obupa	A
senožeti še nismo pokosili in čim bomo pokosili	senožet,	naj gre v božjem imenu, saj vem, da bi bil boljši	A
zazrl v starodavni Devin. »No, saj pridem, samo	senožet	bi še pokosil.« »Vraga in senožet.	A
pridem, samo senožet bi še pokosil.« »Vraga in	senožet.	Bodo že starci pokosili,« sem mu dejal.	A
proti cerkniški dolini, mi pa smo stekli čez	senožet	in v strelcih polegli v gozdiču. V tretjem bataljonu	A
škatlo cigaret. S klanca se je ozrla na tisto	senožet,	kjer sta se s Poldetom vso noč ljubila in kjer	A
smrekah. Potem bomo šli čez Grgorinovko, Pavelčevo	senožet	na Kovačev laz. Tam bo ob sedmih čakal Jovo	A
so okrog sedme ure zvečer prišli na Kovačevo	senožet.	Pri košati nizki smreki ob poti jih je čakal	A
da boš imel službo ponoči, čez dan pa obiskuj	senožet.	Če bi komu privoščil, da bi imel Kristino, bi	A
zapuščam razsvetljene hiše mesta; čez zeleno	senožet	se vije cesta. Pripihlja večerni veter mi nasproti	A
misel klena je, kot žitno zrno, ko oziram čez	senožet	se srebrno. Pod koso v redí se zvršča trava	A
potoka. Skozi redek gozd sva prišla na položno	senožet,	ki je bila prekrita z visoko in težko travo	A
ki se pojavijo iz gozda, v tišini prečkajo	senožet,	se sklonijo, da poberejo jagodo ob poti in izginejo	B
po stezi, prečkala sva že dolgo nepokošeno	senožet,	tako da nisem vedel, kje se na drugi strani	B
Orientom. Porinil sem svojo kramo globoko noter v	senožet	pokošenega žita, legel na hrbet in otrpnil od	B
Tantadruju, vse je še tam in onkraj reke, Dominova	senožet,	Čelarjeva hlistovca, Rejcova planina, Temnikarjeva	D
Zelenci, pravokotno nad Gornjesavsko dolino, je	senožet	Skrajnica, ki se zajeda proti Vitrancu ...Neštetokra	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani