nova beseda iz Slovenije

senožet (136)


Polovico ga prodam, pol ga pa ohranim za tisto      senožet,      ki se moje drži. MARTIN Kot nalašč bi bila  A
potoku Pojdem čez zeleno polje tja v samotno      senožet,      da pozabim ran, ki seka jih v srce krivični  A
Rada spet in spet zahajam v mislih vsaj, tja v      senožet,      kadar nove rane seka mi v srce krivični svet  A
In še kakšne!      Senožet      je treba samo malo prekopati, izruvati grme  A
zagledal Prikrajarjeva dekleta, ki so trebila      senožet.      »Koliko jih je!« se je začudil in stegnil  A
njiva. A že v mojih otroških letih je bila tam      senožet,      zame eden najlepših koščkov sveta: poševna,  A
njim. V svetlem dopoldanskem soncu visi gladka      senožet,      ki jo dolge sence visokih mecesnov režejo v  A
skoraj gladka, samo z redkimi grmi posejana      senožet      ob prelazu.Nad senožetjo, ob robu gozda, so  A
jagode. Zdaj prideta iz gozda, gresta čez veliko      senožet      in, ko zavijeta na desno pod breg, je Tonček  A
grem pogledat. Pravijo, da mi je zadnja voda na      senožet      proda nasula.Nočnega silnega dela nimam.«   A
proti Logu, ni mu bila na misli s prodom zasuta      senožet,      temveč premišljal je, kje bi dobil nekaj denarja  A
popito in neplačano vino daje v zalog Čerinovo      senožet      na Logu, katera pa zapade Dragarju v last, ako  A
letih ne reši. V tem pa bo Dragar za obresti      senožet      kosil. Čerinu so se sprva pogoji zdeli silno  A
kako se je pri Dagarju zadolžil in mu zastavil      senožet.      »To senožet moraš takoj rešiti.  A
Dagarju zadolžil in mu zastavil senožet. »To      senožet      moraš takoj rešiti.Ni enkrat je ne sme Dragar  A
napravil kako njivico ali si zagradil majhno      senožet;      na vsake pol ure, ali pa še ne, vidi nekoliko  A
lisjak in pravdar, mu je bil namreč silil v      senožet,      pa sta zadela vkupe in se pošteno ozmerjala  A
čital staro razsodbo iz pravde zastran pota čez      senožet      in jo je čital rahlo in zmerno, kakor bi padal  A
Oče Menart se je rahlo namuzal.      Senožet      v Gorenjem lazu je ležala v breg in ljubo sonce  A
krompir, fižol, repo, zelje in peso, zdaj je bil      senožet      in so dajali košnjo v zakup.Koj onkraj z grmovjem  A
onkraj z grmovjem obrobljene grape, ki je ločila      senožet      od ceste, je stala zidana, s slamo krita stavba  A
krila so šumela po bujni travi, ko je šla čez      senožet.      »Dež bi bil potreben,« je ogovorila dekli, ki  A
in trdo oštel mejaša, češ da sega v njegovo      senožet.      »Saj rad priznam, da sem nekajkrat s koso predaleč  A
je bila poteptana in pomendrana, da je ležala      senožet      kot velika rjava rana sredi polja.Trenarji so  A
polno skledo in celo špehovko!““ Krenil je v      senožet,      tam pa je legel v travo, ker je bil truden;  A
v travo je skril obraz in je zajokal. Tiha      senožet      ga je slišala in slišal sem ga jaz ... nocoj,  A
postavil dom, s svojim potom je pognojil polje in      senožet;      in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje  A
je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in      senožet,      pride človek - odkod pač pride? - in pravi:  A
rekel: Ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja      senožet,      tvoje polje - vse to vzemi, kar je vzraslo tako  A
sem hišo, s svojim potom sem pognojil polje in      senožet:      čigav je dom?« Črni študent je samo  A
svojim blagoslovljenim potom, kdo širil polje,      senožet      in gozd visoko v hrib, globoko v dolino?On ali  A
čas, ki je bogat in rojeva nove misli kakor      senožet      novo travo, nam je dal še novih vzrokov za boj  A
čas, ki je bogat in rojeva nove misli kakor      senožet      novo travo, nam je dal še novih vzrokov za boj  A
je bila neznana in neizmerna bolest. Pokošena      senožet      je švignila tam mimo, tam rumeno polje, tam  A
ne človeška. Polje je ležalo tam neobdelano,      senožet      nepokošena; Bog je pošiljal dež, pa se nihče  A
boter za njo in vse bi bilo moje, hiša, polje,      senožet,      gozd; naposled bi se še oženil, izbrali bi me  A
mrzlo in megleno, listje velo na kostanju,      senožet      gola?Ali pa se je morda le mojega srca tehtnica  A
malo za mestno službo, kakor jaz za polje in      senožet.     Močna si, pripravna, ubogljiva -- ali vse to  A
»No, kaj pa zdaj? Pojdi malo pomagat v      senožet      ali pa razkolji tiste čoke za v peč.Saj vidiš  A
Saj vidiš, da hlapci nimajo časa.« »Grem v      senožet,     « je odvrnil Juri in odšel z materjo, da je ostala  A
očiščevanje žena. In v najemu imam njivo in      senožet,      da morem rediti kravo. Iz tega redim sebe, Magdaleno  A
Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava in      senožet      zibljejo, izpodmikajo. Krčevito stisne zakrament  A
»Je li še dosti takih?« »Cela      senožet      se jih pase!In pastir je pol gluh, pol slep  A
naravnost domov, ubere stransko pot navkreber čez      senožet      proti zaraščenemu hribu, na katerem so stali  A
Na ta ukaz je šinil Volkun kakor puščica na      senožet;      Hrust za njim; za obema pa se je spustil v dir  A
je rezko požvižgavala kanja. V bukovju okrog      senožet      na pobočju Stola so se sklicavale kukavice.  A
kolovozu pa pelje Peregrin travniško brano na      senožet      v dolini, da poruje mahovino. »Sanjalo se mi  A
Ovce. Pisana      senožet.      Hoditi mi je bilo nad eno uro po visoki planoti  A
strupeno cvetje je prava nesreča travnikom. Pisana      senožet      je kravam to, kar pisana mati deci: sama mačeha  A
bili vsi skupaj. Sredi gozda je bila prijazna      senožet;      gospod Mirodolski jo je imel samo bolj za veselje  A
nihče jim prilival. Drevje, ki je obdajalo      senožet,      bilo je prijetno namešano.Nad vse so visoko  A
z drobnimi, radovednimi očesci pogledala na      senožet:      kaj je pa tukaj?Ali pa pisana žolna je potrkavala  A
kurnike in dal zapoditi živali na prostrano      senožet,      da se z njo pogosté.Kmalu so se pekli na sto  A
obstali. Pred njimi se je razgrinjala zelena      senožet,      polna pisanih rož in živih metuljev. Murni  A
samo dve uri, dokler se ne povrne sèm na skrito      senožet.     Do takrat pa se Kekec in Tinka popolnoma odpočijeta  A
vzkliknila, zakaj pred sabo je zagledala širno      senožet.      Stekla je naravnost do šupe in pogledala vanjo  A
glas, ki je prispel od nekod daleč na samotno      senožet.      Nehala je ihteti in tarnati, pa je prisluhnila  A
skrbi! ‒ Ej, saj sije zunaj beli dan; vsa širna      senožet      je pokrita s pisanim, dehtečim cvetjem, in murni  A
Kekec je skomignil z rameni in šel nazaj na      senožet.      Splazil se je po strmini in sedel visoko tam  A
nikjer poti in Kekec je videl pod sabo malo      senožet,      obdano krog in krog z visokimi smrekami.Tam  A
Rožleta: »Ali veš, da je pod tem gozdičem lepa      senožet?     Videl sem jo bil prej in skoraj strah me je bilo  A
splazila oba skozi gozdič, da si ogledata tisto      senožet.      Rožle ni hotel kar nič verjeti.   A
porobje. Resnično ‒ tam doli je ležala skrita      senožet,      vsa obdana z visokimi temnimi smrekami. Tiha  A
obdana z visokimi temnimi smrekami. Tiha je bila      senožet;      samo bobnenje bližnjega slapa se je razlegalo  A
Pastirček je gledal tja in se čudil. Mračna je bila      senožet,      niti sonce ni sijalo nanjo.Pa tudi črlikanja  A
drvel kakor veter po strmini! Že je dospel na      senožet,      že je dirjal na vso sapo preko nje.Enkrat se  A
adaljevala Pehta. »Ti dobro veš, kdo se je splazil na      senožet.     Povej, Rožle, pa ti ne bo hudega!«   A
odvrnil Rožle v svojem strahu. »Letel je doli na      senožet      in je vdrl v vašo kočo.O, videl sem ga, kako  A
naglimi koraki tako dolgo, dokler ni prišel na      senožet.     Mračilo se je že in živina je že ležala po širnih  A
in se je veselo namuznil. Kmalu je prišel na      senožet      in je stopil k Rožletu, ki je spal v senci kraj  A
ker sem mislil, da te je izvabila Pehta na      senožet.      Ti nisi videl Pehte; jaz pa sem jo videl.   A
videl Pehte; jaz pa sem jo videl. Sem gori na      senožet      je prirohnela.V ravšju me je zasačila pa me  A
gozdiča, za katerim je ležala mrtva Pehtina      senožet.     A tedaj ga je vendar streslo nekaj mrzlega.   A
pride Pehta in ga ne povede visoko gori na svojo      senožet.     In Kekcu se je storilo tako milo, da bi bil skoraj  A
bližali gozdiču, za katerim je ležala Pehtina tiha      senožet.     Že se je slišalo zamolklo šumenje visokega slapa  A
izpregovoril: »Slišite, teta Pehta? Ali gremo na vašo      senožet      in v vašo kočo, ki stoji na tisti senožeti?  A
plamen je šinil skozi streho in je razsvetlil vso      senožet.     ‒ »Joj, teta Pehtara!« je vzkliknil Kekec ves  A
in je bil tako svetal, da je razsvetlil vso      senožet.     Prasketalo je v tistem ognju in je sikalo, kakor  A
In zbežal je v svojem strahu nazaj na varno      senožet      in tam se je skrival za gosto rušje.‒ Ko ga  A
kraj gozdiča, za katerim je ležala tiha Pehtina      senožet.     Obrisal si je znoj z obraza in je naglo sopel  A
opogumil in je stopil iz goščave. Pogledal je na      senožet,      na tisto mesto, kjer je še pred tednom stala  A
In jokal je vso pot, ko je šel nazaj na svojo      senožet.     Mračilo se je že in živinica je bila že polegla  A
pobegnila živina pred volkom. Napodil jo je nazaj na      senožet      in je prepeval in vpil v velikem veselju.Tu  A
želodcu. Komaj, komaj se je še privlekel nazaj na      senožet.     Tam pa je omahnil na seno in zatulil od obupa  A
senožeti še nismo pokosili in čim bomo pokosili      senožet,      naj gre v božjem imenu, saj vem, da bi bil boljši  A
zazrl v starodavni Devin. »No, saj pridem, samo      senožet      bi še pokosil.« »Vraga in senožet.  A
pridem, samo senožet bi še pokosil.« »Vraga in      senožet.     Bodo že starci pokosili,« sem mu dejal.  A
proti cerkniški dolini, mi pa smo stekli čez      senožet      in v strelcih polegli v gozdiču. V tretjem bataljonu  A
škatlo cigaret. S klanca se je ozrla na tisto      senožet,      kjer sta se s Poldetom vso noč ljubila in kjer  A
smrekah. Potem bomo šli čez Grgorinovko, Pavelčevo      senožet      na Kovačev laz. Tam bo ob sedmih čakal Jovo  A
so okrog sedme ure zvečer prišli na Kovačevo      senožet.     Pri košati nizki smreki ob poti jih je čakal  A
da boš imel službo ponoči, čez dan pa obiskuj      senožet.      Če bi komu privoščil, da bi imel Kristino, bi  A
zapuščam razsvetljene hiše mesta; čez zeleno      senožet      se vije cesta. Pripihlja večerni veter mi nasproti  A
misel klena je, kot žitno zrno, ko oziram čez      senožet      se srebrno. Pod koso v redí se zvršča trava  A
potoka. Skozi redek gozd sva prišla na položno      senožet,      ki je bila prekrita z visoko in težko travo  A
ki se pojavijo iz gozda, v tišini prečkajo      senožet,      se sklonijo, da poberejo jagodo ob poti in izginejo  B
po stezi, prečkala sva že dolgo nepokošeno      senožet,      tako da nisem vedel, kje se na drugi strani  B
Orientom. Porinil sem svojo kramo globoko noter v      senožet      pokošenega žita, legel na hrbet in otrpnil od  B
Tantadruju, vse je še tam in onkraj reke, Dominova      senožet,      Čelarjeva hlistovca, Rejcova planina, Temnikarjeva  D
Zelenci, pravokotno nad Gornjesavsko dolino, je      senožet      Skrajnica, ki se zajeda proti Vitrancu ...Neštetokra  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA