O, nič dobrega, nič dobrega ... « Pehta mu ni odgovorila besedice, ampak je strmela v plapolajoči plamen, ki je postajal vedno večji. Ogenj se je bil polastil že vse koče in je bil tako svetal, da je razsvetlil vso senožet. Prasketalo je v tistem ognju in je sikalo, kakor da bi živelo v njem sto silnih kač.