polkovnik (1.294)

Lojze v pazniški uniformi. LOJZE: Tovariš	polkovnik,	javlja se paznik Lojze.Pripeljal sem jih.	A
Dedalu: Tele tri, tovariš	polkovnik.	Da jih prevzamete.	A
DEDAL: To je pomota. LOJZE: Ni pomota, tovariš	polkovnik.	DEDAL: Nisem polkovnik in ...	A
Ni pomota, tovariš polkovnik. DEDAL: Nisem	polkovnik	in ... LOJZE: Ej, ne boste vi mene, tovariš	A
in ... LOJZE: Ej, ne boste vi mene, tovariš	polkovnik.	Vem jaz, kdo mora biti v civilu in kdo v uniformi	A
... Saj, jaz sem si mislil, kaj bo tovariš	polkovnik	s taticami in kurbami ... kaj drugega ne morejo	A
Gremo. Tovariš	polkovnik,	javil bom tovarišici major Irmi, da niste sprejeli	A
DEDAL: Lahko noč. LOJZE: Ne še, tovariš	polkovnik.	Podpisati morate.	A
povedal o polkovniku Scilli? To vam je bil mož,	polkovnik	Scilla.Ne visok, ne, a takšen, s trdimi tistimi	A
zagrabiš za vrat volčjaka! . /\ .. stran 95 . \/	Polkovnik	iz časov, ko so naši regimenti imeli konje,	A
Mar mi je za takega brusa. A	polkovnik	Scilla...« Roka je bila na kljuki.	A
k steni, da me je sonce žgalo vse popoldne.	Polkovnik	pa je tulil vame, da živim pod italijanskim	A
uniformi. Zdaj je stotnik, vrnil se bo kot	polkovnik,	kupil bo posestvo in priredil bo ples za zmagovalce	A
vrneva, je na glas zasanjal Windisch, bom jaz	polkovnik	in ti moja dama, pogovarjala se boš z dvornimi	A
Oni nima usmiljenja: Ne boš	polkovnik,	reče, štiri krave boš redil.Kaj je na tem slabega	A
katerim je pogledovalo toliko žensk. In tudi	polkovnik	ne bo, zdaj je za to prepozno, takšen ne bo	A
Poljančeva hči, naredil bom dunajsko gospo iz tebe,	polkovnik	Windisch, baron Windisch... Simon Lovrenc	A
prestolnico. Tukaj bo samo nekaj dni, mu je zagotovil	polkovnik	Lopez.Potem se zmagoslavno vrnejo v prestolnico	A
Razumete?	Polkovnik	Lopez je razumel. Cesar Maksimilijan je stopil	A
Cesar mu zaupa. Toda prav	polkovnik	Lopez je tisti, ki ga izda in skozi hlevska	A
je z rezkim glasom vzkliknil v ritmu korakov	polkovnik	na tribuni in četa mu je korakajoč v en glas	A
Vrlo dobro, bi morala zahrumeti množica in	polkovnik	bi moral odgovoriti s svojim samotnim, a rezkim	A
je v en glas zakričala: Služimo narodu.	Polkovnik,	ki jeto slišal, pa je zaustavil svoj korak.	A
ves krmežljav in zaspan, javil na dolžnost.	Polkovnik	začuda niti ni preveč vpil, glede na okoliščine	A
poškodovali so več kot dvajset težkih vlačilcev...	Polkovnik	Bogičevič, ki se nikakor ni mogel odločiti,	A
Matjaža s tovornjakom s strelivom in hrano je	polkovnik	Popov poskusil odpeljati v Slovenijo prek Ormoža	A
se je zaustavila pri neki vasi v Sloveniji.	Polkovnik	Popov je zavpil nazaj, da je s tujim kurcem	A
Tokrat mu je uspelo.	Polkovnik	Popov je bil tako prepoten, da se mu je srajca	A
poročal, da so jim ukradli cisterno. Tedaj je	polkovnik	Popov povsem ponorel, ni se mogel več obvladati	A
rezalo v kosti. »Pa pucaj, budalo,« je zavpil	polkovnik,	ki je izgubil nadzor nad čustvi, »pucaj, dok	A
još imaš vremena, bacaj bombe,« je divje vpil	polkovnik.	»Nema predaje, čuješ, nema predaje!«Iz mikrofona	A
da so častniki položili orožje, da je konec...	Polkovnik,	ki je malo prej brezkompromisno ukazoval ogenj	A
30. junij '91, Novo mesto	Polkovnik	Gutman je na smrt utrujen v slušalko odvrnil	A
Obrnil se je. Pred njim je stal	polkovnik	teritorialne obrambe. »Ja,« je bil kratek.	A
zaradi orožja zasijal kot polna luna, da se je	polkovnik	tudi sam nasmehnil. »Glej, da jih boš koristno	A
Zasmejal se je.	Polkovnik	ga je smehljaje nekaj časa molče opazoval; morda	A
ga bo, ko bodo prišli v Slovenijo, izvlekel	polkovnik,	ki ga je tu in tam obiskal in ga bodril.Ko pa	A
vzdih. ‒Izgubljeni smo! ‒ je zastokal neki	polkovnik.	Častnike je oblil mrzel znoj.	A
številčni vrabec. Poleg generala je sedel star	polkovnik	s plešo do tilnika, njemu nasproti pa stotnik	A
smehljaja se je navzelo troje lic: pl. Merks,	polkovnik	in Hvalibogovski. »Naše intencije morajo biti	A
Kakšna bremena so pa to ‒ moj Bog!« je zavpil	polkovnik	in udaril ob mizo.»Vse, kar skopi davkoplačevalec	A
je že preveč, gospod inženir!« se je razburil	polkovnik.	»Vi imate prav izprevrnjene in zavite nazore	A
socialno demokratska stranka.« »Dovolite, gospod	polkovnik	‒ sam sem rezervni častnik, torej nisem sovražnik	A
»To je pa res. Hahaha!« se je zakrohotal	polkovnik,	ker presedala mu je adjutantova učenost sploh	A
kri, ki ne premisli, kaj govori,« je pristavil	polkovnik.	V dvorani so stale ob stranskih stenah lične	A
oficirsko patruljo odvede Miletića v zapor.	Polkovnik	Šarunac je vprašal svoje častnike, kdo hoče	A
kukali, adjutant pl. Merks, potem oni stari	polkovnik,	ki je smatral vojaka za potrebnega pospeševalca	A
bi moral skrbeti za primeren teren,« je rekel	polkovnik.	»Kajpada,« se je z visoka posmejal general.	A
tako, gospod general,« je razžaljen odvrnil	polkovnik,	»ampak bolj bi moral premeščati vojne oddelke	A
raznesli čvrsti glasovi trobente po vsem ozemlju.	Polkovnik	in major sta odjahala k oddelkom. General je	A
kako se je trapil, kadar nas je imel ogledati	polkovnik	ali brigadir!Po cele dni pred takim pohodom	A
precej zmešnjava, ko bi za vedno mrknilo sonce.	Polkovnik	Peter Petrović in nadporočnik Jurij Oražem sta	A
goreče nego Trubar na svoj evangelij. Ostareli	polkovnik	se za papirnato učenost ni mnogo zmenil; dosti	A
stvareh, ki se ne tičejo službe, sta si bila	polkovnik	Peter Petrović in nadporočnik Jurij Oražem popolnoma	A
nadporočnik je bival prècej pri stopnicah,	polkovnik	pa zadaj konec hodnika.Peter Petrović bi bil	A
Mladi častnik se je ozrl ‒ pri njem je stal	polkovnik	Peter Petrović, ki se je takrat odpravljal z	A
da ste tako vzrasli? Oprostite!« je poprosil	polkovnik.	»O, nič takšnega.	A
»To je vaša perica?«	Polkovnik	je zelo razširil in razbistril oči. »Da, moja	A
Ali smem sedaj?« »Prosim, prosim, gospod	polkovnik.	«In Jurij Oražem se je lahno naklonil.	A
polkovno pisarno. Tri dni pozneje je napovedal	polkovnik,	princ visoke veljave, samodržec in železolomec	A
s konjsko rodopisno knjigo pod pazduho, ker	polkovnik	je prišel z živinozdravnikom, da pri tej priložnosti	A
prečita rodopis kakega konja, vselej ga je strogi	polkovnik	obrsnil z divjim pogledom in odslovil z zadirčno	A
je bila naposled končana vizita, je poklical	polkovnik	Ručigaja predse.Potegnil je iz žepa listnico	A
poslovnika. Ali ste jo čitali?« je strogo vprašal	polkovnik	kapetana, moleč mu listino, ki je bila opremljena	A
razmrcvarjenim dokumentom. »Poslušno prosim, gospod	polkovnik,	komaj sem začel čitati prijavo, pa me je čut	A
kadar se gostu zdi zadosti,« se je pošalil	polkovnik	in ugodljivo prikimal kapetanu.Potem se je okrenil	A
Ko se je bilo pokrivalo pravilno uleglo, je	polkovnik	razgrnil Ručigajev sešitek, prijel za ogal lista	A
. / stran 94 . / Divje, prav vražje je zrl	polkovnik,	in Ručigaju je bilo pri srcu kakor tistim sedmerim	A
je padla v jamo. »Poslušno javljam, gospod	polkovnik;	vse sem natanko in po resnici opisal, tako da	A
nočni čuvaj! Jaz vas že naučim!« se je zadrl	polkovnik,	pretrgal sešitek ter ga vrgel pred pisarja.	A
Častno mesto sredi zadnje strani ute je zavzemal	polkovnik.	Ko sem ga uzrla na čelu te nočne druščine, me	A
tipkaricami dekle, ki ga redno manikira. Da ima	polkovnik	posebej nekoga, ki mu reže in pili in lošči	A
z bršljanom obrasle hiše, v kateri je imel	polkovnik	dve veliki pritlični sobi. Nobenega	A
»Naprej!«	Polkovnik	se mi je oglasil sam.Stresla sem se, ko sem	A
more,‘ sem si rekla in brž stopila naprej.	Polkovnik	je ležal na velikem starinskem divanu z izrezljanimi	A
finega belega papirja in strani niso polne:	polkovnik	je bral pesmi.Na mizici ob divanu je imel še	A
Edgar Wallace.	Polkovnik	je gledal skozi mojo glavo in ni nič rekel.	A
me je ustavil njegov glas. »Hvala,« je rekel	polkovnik,	še enkrat zapičil vame svoj težki pogled in	A
niti srajce na uniformi si ni odpel, kakor tudi	polkovnik	ne, glavo je naslanjal na rezljano rešetko in	A
nekatere naše ženske so trdile, da v isti hiši kot	polkovnik,	druge, da nekje v mestu, po mnenju tretjih pa	A
podvomila, da se je te posebne osvetljave spomnil	polkovnik.	‚Kako je mama mogla dati svečnik iz	A
Kaj hoče od mene, pa še nisem razumela.	Polkovnik	se je na kratko zasmejal; to je bil odsekan	A
morali predlagati za napredovanje - kajne, gospod	polkovnik?	« Te besede so nekoliko sprostile uto	A
ganljiva resnoba!« »Recite, kar hočete,« je rekel	polkovnik	z neprijetnim, skoraj okrutnim podtonom v glasu	A
kozarec prav tako počasi, kot ga je bila vzela.	Polkovnik	se je vidno sprostil. »Gospodov nastop	A
končani razdelitvi moštva je stari dobrodušni	polkovnik	poklical k sebi najprej častnike, takoj za njimi	A
»Za božjo voljo, četovodja!« je vzkliknil	polkovnik	in v zadnjem trenutku prestregel Lovrekov padec	A
Šele major jim je povedal, da si že tukaj.	Polkovnik	kar ni hotel verjeti, in pravijo, da je bil	A
si poiskala izraz v Lovrekovi zunanji usodi.	Polkovnik,	dobra duša, si je bil očital, da je kriv smrti	A
nadškof Martinus; vsakemu polku pa zapoveduje	polkovnik	z dostojanstvom prelata.V mestu je torej ena	A
prideva do mestne straže, predno leže pater	polkovnik	v posteljo!« Podvizal sem se in korakal za njim	A
polkovnika,« prične profesor. »Blagost mu, kdor je	polkovnik	bosonogi telesni straži!« »Ali se mu godi dobro	A
Meni pa je izpregovoril načelnik straže: »Pater	polkovnik	še ne spi.Ukazal je, da te privedo predenj.	A
vzbujala pregrešne strasti. Tako je stanoval	polkovnik,	katerega je vezala obljuba vednega uboštva!	A
spremljevalec z rumeno paličico: »Tukaj notri je pater	polkovnik.	Veselo je čul, da si mu odštel že šestdeset lir	A
so ga boleli zobje, ako jih je še kaj imel.	Polkovnik	je bil tisti večer razburjen, in prav tedaj	A
ti godi!« »Saj se še spominjaš,« nadaljuje	polkovnik	milo, »kako izvrstno ti je spekel drozga in	A
vendar!« »Kako se je zgodilo?« odgovori pater	polkovnik.	»Vrag se je vtaknil vmes, in sedaj sem siromak	A
govorim resnice?« »Seveda,« odgovori pater	polkovnik,	»in zato je največja krutost, ako vzamejo človeku	A
misli zla, pater major!« »Ne mislim, pater	polkovnik,	ne mislim!Starost, haha!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani