Ne poznate našega poslovnika, ki veleva, da morajo biti vsa naznanila in prijave kratke, toda jasne in jedrnate, brez nepotrebnih pritiklin?« Divje, prav vražje je zrl polkovnik, in Ručigaju je bilo pri srcu kakor tistim sedmerim vragom pred sitno ženo, ki je padla v jamo. »Poslušno javljam, gospod polkovnik; vse sem natanko in po resnici opisal, tako da bi ne bilo nikjer vrzeli in bi gospodu avditorju ne bilo treba pisati po nadaljnja pojasnila,« se je osmelil Ručigaj.