nova beseda iz Slovenije
devištva. Ker sem jaz tedaj ženin in ker je Nežka | nevesta, | tak prosiva, da bi oní, vaša gnada, danes, kadar | A |
gospe; me deklice nič ne vemo o njej. BARON | Nevesta | brez ženina! NEŽKA Če pak Smrekarico plačam | A |
Povej mi ‒ MATIČEK hitro: In Nežka, moja | nevesta, | kaj menijo, kje je? NEŽKA Tak vsaj tiho govôri | A |
vesela bodi! Kaj se sramuješ kakor kmečka | nevesta? | Godci zagodejo. | A |
lepo doto. LEŠNIK Škoda, da se to dvoje, | nevesta | in dota, vedno skupaj na mizo nosi kakor sol | A |
MUREN Dajte ji vi povedati. To bi bila | nevesta | za vas. LEŠNIK Ampak snubitev, gospoda moja | A |
tudi moja zadeva. Gospodična Karlina je moja | nevesta. | STOPAR Nekoliko manj, gospod Kotnik. KOTNIK | A |
pa stojiš kakor štor v hosti, prava kmetska | nevesta. | Oni teče jezik kakor klepetec, ti ne črhneš nobene | A |
To ne gre, gospod doktor. Emilija je vaša | nevesta. | EMILIJA Bila; a zdaj ni več. | A |
zamerite! ‒ zdi čudno in neupravičeno. Če bi bila | nevesta | stara in ženin mlad, bi bila stvar drugačna | A |
Pri vsej svoji neumnosti vendarle vem, da se | nevesta | prične pri doti, ne pa pri ženski, posebno pri | A |
veš, kako smo se šli svatovščino? Ti si bila | nevesta, | jaz pa ženin. Ne odbij me, če te prosim. | A |
kozarcev. K o ž e l j za njo ALMA: Resnično, - | nevesta | sedi v svoji sobi in premišljuje! Gre proti | A |
meni, kakor bi naletel na nekaj nerazumljivega. | Nevesta | ni čisto nič vesela in kljub temu se ne brani | A |
roki: Čuli ste torej govorico, ”da je Broševa | nevesta | nedolžna žrtev, katero je zahteval ta čudoviti | A |
tebi. MAKS: Dolgčas ti je bilo... ej, Francka, | nevesta! | Poglej mi v obraz... ali se spominjaš tistih časov | A |
MAKS: Ne zameri, Francka... pozabil sem, da si | nevesta! | Francka odide v štacuno; iz domače sobe zadaj | A |
pokleknil prednjo ... to ne more biti ljubezen ... Moja | nevesta | je, pravijo, pa mi je tako daljna in tuja in | A |
zgubljenemu otroku ... Prišla sva roko v roki, ženin in | nevesta, | svatovske pesmi so bile v najinih srcih, luč | A |
hodili, kje ste se mudili? Kje sta ženin in | nevesta? | Kje je Dioniz, moj mali? | A |
Iz ozadja D i o n i z in V i d a, ženin in | nevesta, | roko v roki, obadva ovenčana POLJANEC jima | A |
Pozdravljen! MRVA: Pozdravljena, ženin in | nevesta! | Oj nevesta, nevestica, prisrčno ljubljena, nikar | A |
MRVA: Pozdravljena, ženin in nevesta! Oj | nevesta, | nevestica, prisrčno ljubljena, nikar ne zameri | A |
nikoli več! . / . / stran 108 . / POLJANEC: Oj | nevesta, | nevestica, daj da ti čisto v obraz pogledam | A |
Vsega zadosti in prevéč! DACARKA: Pa kjé je | nevesta | in kjé kaplan? ZLODEJ: Vse bo v redu! | A |
kozarec. VSI vzdignejo kozarce: Ženin in | nevesta! | PETER: Tudi meni je blago ob tej uri, Jacinta | A |
da bi služila za pot ljubezni; jaz pa umrjem | nevesta | mlada, mlada vdova!- Dojka, le hitro! | A |
gospodična že prihaja. PARIS Ah, ravno prav, | nevesta | moja lepa! JULIJA Šele potem, ko naju poročé | A |
/ stran 250 . / LORENZO Pojdite! Ali je | nevesta | že pripravljena, da se napoti v cerkev? | A |
MENTEJ Kaj vas bo sram. Saj niste kmečka | nevesta. | KOKALJ Kovač je rekel: »Bog ve, kakšnega durgeljca | A |
Solze ji pridejo. ZORISLAVA | Nevesta | mora biti ponosna, da je njen ženin junak.Čemu | A |
lépa grajska hči. Kar róžica med cveti je, | Nevesta | med dekléti je. Sred grada je kapélica, Oj, | A |
126 . / . / stran 5 . / Nje slika 129 Smrt ‒ | nevesta | 132 Sveti kelih 135 Azma 138 Ob vrnitvi 143 | A |
starec sam. . / . / stran 132 . / Smrt ‒ | nevesta | »Kaj gledaš sanjavo, deklica zala? Veselo zalivaš | A |
mari je meni tvoja zvestoba? Od danes njegova | nevesta | sem ‒ jaz.« Zasmeje se glasno deklica ženi: | A |
se, lahnó, krog mesta, zelena Krka, kot mladà | nevesta | krog ženina, ljubo ga objemaje, ko mora proč | A |
pač sladkó potoček in vetrc s farani, ko ima | nevesta | že sivo glavó, a ženin kožuh s tulipani! Pred | A |
Boga sin, mati hvalita, . / . / stran 55 . / | nevesta | sprímlja ljubega; nihče Lenore same ne kliče | A |
na sveti raj, kjer duša Bógu zvesta bo Jezusa | nevesta. | ”‒ | A |
nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlájena | nevesta, | trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj | A |
‒ Ne smem postati jaz | nevesta | tvojá. Bogú sem večno čistost obljubila, in | A |
ženinu nezvesta, nikdár ne morem tvoja bit′ | nevesta! | ”‒ | A |
čákala bom pri očeti čez majhen čas deviška te | nevesta, | dokler žalujejo po teb′ otete krdela, prideš | A |
blediš, zakaj se v stran oziraš?“ ”Poglej, | nevesta, | o poglej tam bledo, mlado ženo, oj mojo | A |
bledíš, zakaj se v stran oziraš?“ ”Poglej, | nevesta, | o poglej tam bledo, krasno ženo, oj mojo | A |
lepi so drugovi, lepše mi družice, ali ženin in | nevesta | sta najlepša v pas in lice! | A |
lepi so drugovi, lepše mi družice, ali ženin in | nevesta | sta najlepša v pas in lice! Tašča s kupico | A |
se zdi, z nevesto greste k nam. Pa ktera mi | nevesta | je? Gotovo, ki najbolj cvete! | A |
stran 100 . / Pač čakala bo, pač čakala bo | nevesta | doma in plakala bo, pretakala bo brez mere solzá | A |
na zemljo se zgrudi. . / . / stran 126 . / | NEVESTA | Komu li kupuješ venček s cvetic, komu ta prstanek | A |
jedel raztrgani svat. . / . / stran 131 . / | Nevesta | pijače in bele pogače ponudi mu v dar. »Pogače | A |
zame, ná, možu ga daj!« In šel je iz hiše, | nevesta | pa briše rudeče očí. Ljudjé pa so jeli in pili | A |
180 . / pa odpadlo mi je vse. Menila si bit′ | nevesta, | pa postala si nezvesta, bi te mogel še ljubit | A |
pele: rega, rega, reg, kvak, kvak. Skokica | nevesta | mlada, ženin bil je dolgokrak, rajala oba sta | A |
v vetrov kvader. Je mati z detetom tu, je | nevesta. | Trpotčev jerbas v senci skrunih jader. | A |
utrujeni boj je končan in vredna je truda v daljavi | nevesta | spokojnost. Verjemi, verjemi, bogato bo leto | A |
ozira k Toni, naj se tudi ona zahvali očetu. | Nevesta | je razburjena, predpasnik grize med zobmi in | A |
zaspana ob malih, ki so nagajive; kakor postarna | nevesta | ob mladem ženinu. Spet se je umaknila od resničnosti | A |
brenkal z njim ob šipi. Tedaj sta se ženin in | nevesta | spet skobacala iz avta na borjač.Okoli pasu | A |
kadil dolgo pipo. Potem sta bila na borjaču in | nevesta | je sipala konfete z ganka otrokom na borjač | A |
prišel iz Trsta! »Pršuta, nunc?« sprašuje | nevesta. | »Potice, nunc?« sprašuje. | A |
spet v beli obleki cvetoče ajde, vsa bela kot | nevesta. | Takrat je bila kamnu najbolj všeč. | A |
zakričal na vse grlo: »Že gresta ženin in | nevesta! | « Obstala sta kakor ukovana in se spogledala | A |
in Milico z vzklikom »Zdaj gresta ženin in | nevesta! | « priplavala po dolini velika samotna ptica, | A |
- Joj, kako je lepa! Kakor | nevesta! | -je vzkliknil stric Tomaž in s koso pokazal | A |
pošiljke, ki sta mu jih pošiljali mati in lepa | nevesta | z medaljončka.Tako visoke slanine še svoj živ | A |
v svojo mračno, zatohlo čumnato. 105 . / . / | nevesta« | , »Rinaldo Rinaldini«, o katerem je včasih govoril | A |
je bilo tudi vitko, plavolaso dekle. - Tudi | nevesta | gre, tudi nevesta! -sva se s sestro zagnala | A |
plavolaso dekle. - Tudi nevesta gre, tudi | nevesta! | -sva se s sestro zagnala k mami, ki je že v | A |
čistem predpasniku stala na pragu. - Tudi | nevesta? | -je sklenila roke. | A |
svetlo krsto. Vstali sta tudi kadetova mati in | nevesta. | Modrijan ja na vse pretege nekaj po nemško razlagal | A |
Modrijanovega vpitja vrnila s Travne tudi kadetova | nevesta. | Kadetova mati ji je začela naglo in zasoplo | A |
Ko jo je prinesla v izbo, je tudi kadetova | nevesta | presunjeno zastokala in si nato zakrila obraz | A |
je zacvetela češnja. Vsa je v belem kot mlada | nevesta | in skoraj prav tako glasno diha v svoji cvetoči | A |
čurimuri. Čurimuri poroči se, murnovka mu je | nevesta. | Frančišek.Ga grabijo za špeh. | A |
Klicali so, ženske vreščale. | Nevesta | v spremstvu žen na eni strani in ženin s svojimi | A |
pomagala nakupiti oblek, da ne bi bila taka kmečka | nevesta, | kot je rekla, se je počutila nerodno, raje bi | A |
zidovi. Sveta Agnes je dobro vedela, da se | nevesta | najhitreje zameri svojemu ženinu, kadar tudi | A |
prepričeval, da bo nekoč tvoja, polkovnikova | nevesta, | ko si jo vlačil za sabo po vojaških taboriščih | A |
kajti poveljnik se je obnašal kot prevarana | nevesta | in v njih vzbudil občutek manjvrednosti, potem | A |
nov gospodar je stopil v eno vrsto z njimi. » | Nevesta | je pa v izbici z družicama,« je dejala mati | A |
veliki žalosti. Oče Primož vzdihuje, mati pa in | nevesta, | ki je hitro vse zvedela in pritekla, jokata | A |
žalostna tako, da jo mora tolažiti sin. Ženin in | nevesta | sedita nema poleg njega.Premec pa se je obrnil | A |
na hišnih pragih, so rekle: »Ženin je čeden, | nevesta | pa nič.«Fantje pa so menili, da je nevesta brhkejša | A |
nevesta pa nič.« Fantje pa so menili, da je | nevesta | brhkejša.Kar pa je bilo bolj moških, tem se | A |
Premca, ki se je polagoma sprijaznil z nevesto. | Nevesta | pa se je jokala in smejala in objemala mater | A |
Posebno zadovoljen ni bil. Da je njegova | nevesta | tako hvalila Gašperja, mu ni bilo prav.Ta hvala | A |
kakršna je vendar njegova sestra in njegova | nevesta. | Kako se je mogla vendar Mana zagledati v te | A |
že skoraj določen dan poroke; zdaj pa se drži | nevesta, | kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni še | A |
govoriti tako, da je spravil v zadrego njega in | nevesta | je pomagala.Jerica se je nasmihala, gledala | A |
preudarjal bodoče življenje, katero mu je slikala | nevesta | tako vabljivo, kako se bosta doma držala in | A |
Prišli so oklici, in ženin je začel z drugom, | nevesta | z družico vabiti v svate. Mana je bila za to | A |
se je obrnila na mater. »Rozalka je vendar | nevesta. | Ali ni še nič rekel?« | A |
Kar na vrt jo presadimo! Kako je, | nevesta? | « »Oh, kako ste sitni, teta!« se je branila Rozalka | A |
nahrulil? O, tudi pri porokah se včasih ženin ali | nevesta | zadnjo uro skuja, mnogokrat nalašč, da zaročenca | A |
prepriča sama, kako pridna in dobra je njegova | nevesta, | in da govori samo sovražna nevoščljivost iz | A |
pričakovati v Žvarovljah?« »Ali ni navada, da pride | nevesta | na razgled?« je vprašala mati. »Drugod pač; | A |
na Laško, kamor mu je prišla naproti njegova | nevesta, | Lenora Portugalska, in v Rim, kjer mu je papež | A |
jezila, nekoliko kratkočasila; »ali ni dekle moja | nevesta? | « »Tem slabše!« se je jezil óni. | A |
vojsko?« Lenart pa je opomnil, da je deklica že | nevesta | hrabrega celjskega viteza.Težko je povedati | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |