Ničesar več ne vem, ne razumem - svet mi je tuj in strašen, kakor izgubljenemu otroku ... Prišla sva roko v roki, ženin in nevesta, svatovske pesmi so bile v najinih srcih, luč nebeška je bila v najinih očeh. In komaj je prestopila prag, so njena lica splahnela, so zatemnile solze njene oči.