nesrečen (986)

Tako, kolegialno. Da fantu pomagava, ker je	nesrečen.	Da ga potolaživa.	A
Sama nevoščljivost te je. Ti si	nesrečen	in obupan in zdaj naj bi bili vsi.(Stopi k	A
Vstane. Zaničujete me po pravici: jaz sem	nesrečen	človek. Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja	A
jaz sem nesrečen človek. Kdor je dandanes	nesrečen,	je zaničevanja vreden.Treba je samo pripogniti	A
dim. Kakó blago srce je v njem in kakó je	nesrečen!	Ko bi ga jaz mogla in smela tolažiti!	A
prestola, o katerem rod njegov sanja, ali pa če	nesrečen	pade nizko do vsakdanjega moža, ki si kruh služi	A
le jaz zapuščena, ampak tudi on zaradi mene	nesrečen.	Pustite me trpeti samo, le mene, ne tudi njega	A
dni; zraven si take zdravljice pojemo, de ni	nesrečen,	kdor v gróbu leži. Čedna postava bila ti je	A
potepal po predmestnih ulicah, ves blaten in	nesrečen,	sem ostavil nekjév zakajeni beznici.Tam naj	A
čisti človek se je potepal po svetu ves bolan in	nesrečen	in poginil bi bil, da se ni prilagodil, kakor	A
kosti. »Joj, ti nesrečni ôtrok moj, še bolj	nesrečen	oča tvoj, ki kriv brezmejnega je zlega! Umreti	A
oj sončece zlató? Povsod sirotam sevaš le,	nesrečen	rod ogrevaš le! Kdo gledal bi ta hrib in dol	A
pomračilo. Oh, lep tako, tako še mlad, pa že	nesrečen,	pa že brez nad! Tri hipe je sanjal o raju ljubezni	A
Saj ti bo hudo!	Nesrečen	boš.Na posestvo ne pozabiš... zmerom ti bo žal	A
odrasel in zrel ob njem, ki je zapredena štrena,	nesrečen	labirint.Nisi fašist?	A
smo čakali, da nas odpeljejo, pa bi bil zelo	nesrečen	tak konec dihanja prav ob dotiku s prostim zrakom	A
mrtvaški prt, zaradi katerega boš za vse večne čase	nesrečen	in kriv.« Zazrtost njegovih oči je vzporedna	A
dragi in nesrečni Mario. Kajne, da si hudo	nesrečen,	Mario, kaj?’ ‚Ni res!’ je vzkliknil Mario.	A
tistega dekleta je. Saj vem, zavoljo nje si	nesrečen.	Kako ji je že ime...	A
Silvestro. . /\ .. stran 183 . \/ ‚Pa si mi res	nesrečen,	Mario? Oh, kako neverjeten nesporazum,’ je nadaljeval	A
se je začel kmalu potapljati: v zakonu je bil	nesrečen,	ker z ženo nista imela otrok.Krivdo sta valila	A
ne za kmeta ne za gospoda, vse življenje bo	nesrečen.	Posmeh na njegov račun ga je sicer rezal	A
In tisti hip me je prešinilo, da sem res zelo	nesrečen.	- Ne, - je odkimala.	A
kakor nam izgine iz misli še tako prikupen in	nesrečen	človek, ki ga osebno nismo poznali in ki ga	A
je usoda, razmere. Saj je moj drugi sin tudi	nesrečen.	« »Usoda, razmere,«	A
zoprn. Toda to še ne dokazuje, da ne bi bil	nesrečen	človek.In bil je nesrečen, kakor je nesrečen	A
dokazuje, da ne bi bil nesrečen človek. In bil je	nesrečen,	kakor je nesrečen vsak, kdor ne more uresničiti	A
nesrečen človek. In bil je nesrečen, kakor je	nesrečen	vsak, kdor ne more uresničiti svojih sanj.Še	A
uresničiti svojih sanj. Še bolj pa je seveda	nesrečen,	če mora svoje sanje skrivati.In Janez je skrival	A
hrepenenje je sreča; človek brez hrepenenja pa je	nesrečen	- - Tu nekje se je profesor izgubil na temnih	A
ogromnim znanjem filozofije, zmeden, dobrodušen,	nesrečen.	Religija nesreče.	A
storila, zjutraj je bil Windisch ves poklapan in	nesrečen,	pokleknil je z enim kolenom in sklonil glavo	A
v deželi. Pesnik je umrl razmeroma mlad in	nesrečen,	kot se za razmeroma mladega pesnika spodobi	A
Nad vrhovi pohorskih smrek zavija veter kot	nesrečen	in samoten volk.V neenakomernih presledkih se	A
zadovoljen in duhovit, Gregor pa vsak hip bolj	nesrečen,	kajti sem je ni pripeljal zato, da bi poslušala	A
zavetju, o varnem, o nenehnem objemu, nihče ni bil	nesrečen	in nihče ni stal pod balkonom.Antitrubadurske	A
srca. Če boš imel drugo, je rekla, boš tudi ti	nesrečen.	Slišalo se je kakor grožnja.	A
oklepnike čakalo dve toni dinamita, kot da bi kakšen	nesrečen	prevoznik izgubil svoj tovor.Z zadnje strani	A
nakopala vse težave na glavo. »Idealist je vedno	nesrečen,	« je sklenil in sedel za mizo, da spiše za Hrusta	A
veli vahtmajster. »Kdo ti je rekel, da sem	nesrečen?	« »Ali nevarno se je s takimi rečmi pečati!«	A
dečka. Stori mu kaj, mrzla voda, da ne bo še	nesrečen	kot cigan! je potopila obe sek v reko.Ga dolgo	A
tiho, da ga je bilo komaj slišati. Bil je res	nesrečen	Cigan. Ime mu je bilo Mariška.	A
preko Save?« »Milošević ni razbojnik, ampak	nesrečen	človek je, mučenik in poštenjak, in marsikdo	A
no Jovica se mu je zdel vselej zanimiv, dasi	nesrečen	poštenjak, vrhutega je Daničin brat, zato se	A
svoji loži v ozadju dela pokoro dr. I. Zelo je	nesrečen	in sili domov.A njegovi soprogi ravno danes	A
pomanjkljivo izpolnjen. Ako pa to zapazi, si lahko	nesrečen	vse žive dni! Ta nedostatek se je torej brez	A
naravni zakon druge svoje žrtve in za naju je drug	nesrečen	rojak v isti dobi zapadel namesto v eno kazen	A
staršem. Obrisala si je usta, naredila strašno	nesrečen	obraz, prijela staro mamo za roko in rekla:	A
upala, kaj mu je. Hudournik je vrgel jezen in	nesrečen	oprtnik v kot, sezul kvedrovce in legel na otomano	A
bi ne mogel v hišo. Jošt se je prebudil ves	nesrečen.	Toda skozi vejevje je usulo na vrh gore že sonce	A
pri ovcah, ki jim je edinim razkladal, kako je	nesrečen,	odkar je ni več. IV Pomlad je prišla.	A
odgnal. Čutil je samo mračno spoznanje, da je	nesrečen,	ko nima nikogar, da je pusta razvalina, štor	A
od jezera vzklikov, in vendàr v tem trenutku	nesrečen.	Kaj bi dal, ko bi šumela nad njegovo glavo lipa	A
gospod, ni pisma, po katerem hrepeniš. Kako sem	nesrečen,	kako sem nesrečen!« Tudi Irena je hrepenela	A
katerem hrepeniš. Kako sem nesrečen, kako sem	nesrečen!	« Tudi Irena je hrepenela po Iztoku.	A
trepetal od sočutja, je izrekla: »Kako je siromak	nesrečen!	Pojdiva!«	A
vsakogar od drugih se sprašujem, ali je srečen ali	nesrečen.	Tako vesela bi bila, ko bi bili vsi srečni!«	A
kako bi rekel ... z izboljšanjem?« Stric je ves	nesrečen	obmolknil in obsed l na svojem stolu docela	A
nedosegljive daljave. »Jaz vem za enega, ki bi bil	nesrečen	svoj živi dan, če se ne bi nikoli več zmenila	A
stok, tako nečloveški, pa tako nebogljen in	nesrečen,	da me je spreletel srh.Še vedno je bolščal vame	A
Kot zakleto! V poltemi se je ves	nesrečen	smukal po tesni spalnici in grabil zdaj za ta	A
na sedežu zraven šoferja je bil videti le še	nesrečen	človek. Tine je bil še vesel, da Resnik	A
zavedel. Avgust je bil za Gradnike splošno	nesrečen	mesec; vsaj doslej, in tudi letos se je spet	A
Lovrekova nova domačija, kamor sta ga pahnila	nesrečen	slučaj in Miklausinova mržnja.V dneh pred odhodom	A
z neusmiljeno jasnostjo, da sem bil ves čas	nesrečen,	ker sem hodil po krivi poti...Spoznal sem resnične	A
bila z Lovrekom pri notarju. Ves zgrbljen in	nesrečen,	zguban in postaran se je žalostno postavil pred	A
Človek ne ve, kam bi se obrnil ... in osamljen in	nesrečen	tava med ”strujami“ ... Prihajalo jih je vedno	A
sanje ... svoje življenje. Jaz sem naravnost	nesrečen,	da sem se takó brezobzirno izneveril vsem teorijam	A
sem ga ljubila, ker sem spoznala, da je bolj	nesrečen,	nego jaz in ti in ves svet!“ Začudil sem	A
vrtov.“ ”Da bi jaz tako domoval, bi ne bil	nesrečen!	“ Nasmehnila se je narahlo; ta njen nasmeh	A
Premetaval sem se po postelji ves bolan in	nesrečen.	Časih sem mislil jasno in razumno, a takoj potem	A
ljubezni. In tako sem mislil, da sem užaljen in	nesrečen	ter da so krivico delali z menoj.-	A
dejal z resnim glasom: ”Molite zanj; on je bil	nesrečen	človek.“ Na večer je umrl.	A
dala vse! Jaz sem bil siromak, ves ubožen in	nesrečen,	predno sem te ugledal.Zdaj sem bogat!	A
premišljeval Kačur. ”Hudoben človek ni in tudi	nesrečen	ne more biti; predebel je in jed mu gre v slast	A
zabitost in surovost. Zato nobeden narod ni tako	nesrečen	kakor slovenski!“ ”Kako je dejal?“ se je	A
odprla. ”O ti ubogi otrok, za vse življenje	nesrečen,	zaznamovan, zavržen!Da bi to Bog odrešil!	A
mislite, da se vam nič ni pripetilo. Človek je	nesrečen	samó, če se ukvarja s svojo nesrečo.Predstavljajte	A
začel živeti in je ves svet odprt pred njim,	nesrečen	in plah?Glej, jaz sem bil ves nesrečen in plah	A
njim, nesrečen in plah? Glej, jaz sem bil ves	nesrečen	in plah, preden sem se zaljubil vate.Zato sem	A
svoboden in čudil se je, kako je mogel biti	nesrečen,	ko je bil izgubil tisto hlapčevsko delo.Očital	A
in še tega pogleda ga je bilo sram. Ni bil	nesrečen,	ne žalosten; le neprijetno mu je bilo, kakor	A
grenka bolečina. ”Sanjalo se mi je, da sem	nesrečen;	kaj je bilo treba sanj?“ je pomislil. Nato	A
Zares ste bolni ... ali pa ste zelo nesrečni!“ ”	Nesrečen	... ob tej uri?“ je vzkliknil Grivar in se je	A
»Le še očeta. Pa je	nesrečen	človek.« »Kako to?«	A
mi je melodijo prišepnil Bog zato, da ne bi	nesrečen	hodil tja gor k našemu očaku. Ali ni najlepše	A
ki zdrami njeno srce, pa bode nesrečna ona in	nesrečen	postanem tudi jaz, ker se nisem mogel krotiti	A
/ »Da me ljubi in da je za celo življenje	nesrečen,	ker sem drugemu obljubljena.«Dekle je pri tem	A
je prepozno solze točiti! Rojen sem, da sem	nesrečen!	‒ Zadnje milosti vas prosim!	A
gostoljubni strehi gospodov s Turjaka! Silno sem	nesrečen,	da mi Vašemu Veličestvu boljšega poročiti ni	A
očeta, ki je nekdaj bil srečen, a zopet tako	nesrečen	med njimi.Enega človeka sovraži na svetu ‒ Ernesta	A
»Ej, to je prazna beseda! Ti boš	nesrečen!	Ti, ki ti je vsaka točajka, če nosi zaručene	A
napolnilo z njim jezero; za trpina, ki je tako	nesrečen,	da se joče zemlja sama pod njim!« »Kdo je to	A
»Izmisli si kaj, Krušič!« prosi Viktor. »	Nesrečen	bi bil, če bi se pri meni dolgočasili tako izborni	A
zobmi in solze je točil, ker je bil vinjen in	nesrečen.	Drugo jutro pa smo imeli prekrasen lov in dva	A
Ti pobalin salamenski! ‒Oh, kako sem	nesrečen,	Mojčara, Mojca. Bedanca ti ne bi zavidal niti	A
drugimi šla domov. Današnji dan je bil zanjo	nesrečen	in otožen.Grajski Zlebor in tista strašna nevestina	A
razjokala, kakor se razjoče mlad, po neumnem	nesrečen	človek. Ko je Poberè opoldne prišel	A
a zoper svojo voljo nekoliko čudaški človek;	nesrečen	je, težko živi.A veliko je že pisal tudi o modroslov	A
odstavi ... Tudi zadnji porod tam po svečnici je bil	nesrečen,	uboga se ne more opomoči, kar medli in hira	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani