Tebi pa je, ko da te je nepričakovano ujela v past z ozkim telesom, ki je v rjuhi ležeči beli kip. Rad ga imaš, ker je tvoje prvo žensko telo, a prav zaradi tega ga tudi sovražiš, ker bela rjuha, v katero je zavito, se lahko spremeni v mrtvaški prt, zaradi katerega boš za vse večne čase nesrečen in kriv.« Zazrtost njegovih oči je vzporedna negibnost dveh jeklenih žic, ki držita Maksa ujetega in ne pustita, da bi se premaknil.