Nekega dne pa ga je starec čisto nepričakovano obiskal na samem Belem dvoru, ki se ga je izogibal, odkar sta bila z Lovrekom pri notarju. Ves zgrbljen in nesrečen, zguban in postaran se je žalostno postavil pred mladega moža in dolgo ni mogel spraviti besede iz sebe.
»Ali veš, kaj si je izmislil moj Ulrik?« je izdavil naposled.