nekoč (41.723)

mlahav. IRMA: Takšen postajaš, kot si bil	nekoč.	Tovariško zaupanje in trdo delo, popolna	A
osameznika in organizacije. DEDAL: Potem sva midva	nekoč	to organizacijo vsaj precej omajala. IRMA	A
školjka. Konec je z zloglasnimi kiblami, ki so	nekoč	poniževale naše tovariše, konec tudi z raznimi	A
ki ga uporablja Janko, je isti, s katerim so	nekoč	gledali načrte za VE KA PE DE.Irma je pri gramofonu	A
Sede na posteljo, utrujeno. VASILKA:	Nekoč	je bilo tako enostavno.Prišli so pome, jaz pa	A
TRUBAR: Doma ... BARBARA: Od tod sva	nekoč	bežala ... nikoli več ne bomo bežali ... kaj	A
Premolk. BARBARA:	Nekoč	... davno je že ... sem molila zanj ... pomagalo	A
ostane pri vratih, Trubar gre na prostor, kjer je	nekoč	govoril.Ko spregovori, mu nekateri odborniki	A
Osvobodi se moje ljubezni, če ti je v breme.	Nekoč	... sem te vzljubil z vso močjo.Ne samo tvojo	A
KLEMENT: Stari miti pripovedujejo, da so se	nekoč	vsi ljudje mogli dvigniti v nebo. MILKA:	A
ljubilo na zadnje pismo odgovoriti. TRUBAR:	Nekoč,	ko ste bili v Kopru, se niste posebej trudili	A
blagom in krvjo. VERGERIJ: Da - to je bilo	nekoč.	TRUBAR: Ali mi niste očitali, da me moje	A
Že kot otrok sem razteleševal žabe.	Nekoč	sem hotel operirati mačko.Ali veste, kako težko	A
Gre za nekaj drugega.	Nekoč	sem izpustil enega z Napoleonom.In veste, kaj	A
je zanič, da nimam pojma . . . kjer je Ione	nekoč	hodila in zdaj ne hodi več . . . ne vem kdo	A
Emerik vstane in se prikloni. DOKTOR:	Nekoč	je igral z Leningrajsko filharmonijo. STAREJŠI	A
kaj hudega storijo, so zmeraj samo godoisti.	Nekoč	so me, recimo, zaradi njih odpeljali v marici	A
povej mi, ali bo še kdaj tako, kot je bilo	nekoč?	JOŽEF: Bo.	A
13 . / Če še tako po malem vgrizuješ vanj,	nekoč	ga bo le konec.Kaj pa potem?	A
Tako se vede, kot bi se ne smela. ‒ Oče, če	nekoč	izbruhne iz mene ‒ če se moja ljubezen izprevrže	A
Naš zarod bodo miši in podgane, ki se bodo	nekoč	podile po teh prostorih. TONA Lenčka! LENČKA	A
na nekoga, ki je čisto tako, v tej isti drži,	nekoč	sedel na stolu zraven mojega, ampak nekje drugje	A
sredini in na robovih izvezen pisan vzorec, je	nekoč	stal srebrn pladenj, na njem tenke, zapečene	A
zapisane po vrsti in Bog vedi, kdo nam bo zanje	nekoč	odvezo dajal. HVASTJA izpije in se okrene	A
vsake nagle besede! Nad nami je tisti, ki bo	nekoč	meril misli in tehtal srca.In kaj sem navsezadnje	A
na tla - kjer bo stokaje gorela njegova duša	nekoč!	NADUČITELJ: Bog je usmiljen.	A
mi je butara padla od ram; ne čutim je več. -	Nekoč	sem bil mlad; kedaj je bilo?Pred tisoč leti	A
Pred tisoč leti, se mi zdi.	Nekoč	sem imel mater; nekoč sem imel prijatelje; tudi	A
tisoč leti, se mi zdi. Nekoč sem imel mater;	nekoč	sem imel prijatelje; tudi ljubico sem imel.	A
sem imel prijatelje; tudi ljubico sem imel.	Nekoč	je bilo življenje pred menoj, kakor - cesarska	A
Novljan, kar ti rečem, da me ne boš preklinjal	nekoč:	Ne čakaj!Pojdi; še ta večer pojdi, še to noč	A
da bom položil roke na tvoja kolena... Tako sem	nekoč,	ti otrok, klečal pred svojo materjo, ko sem	A
takó vrtelo pred mojimi očmi ... Povedal si mi	nekoč,	da si nesel ti sam brzojavko na pošto, ko je	A
Na kolovozu ostaneš vendarle! ... Sedel sem	nekoč	pred krčmo, prišla sta mimo dva berača, obadva	A
zato se je spomnil tvoj korak, ker sva stala	nekoč	obadva kraj jezera, ob pozni jeseni je bilo	A
sladko bolezen ... Le z verande sem jo videla	nekoč,	pozno v mraku, od daleč; takoj je senca utonila	A
in tudi sence jih ne marajo! - Kako si rekel	nekoč,	ko sva hodila po polju, v vročem poletju, -	A
Mladi glasovi, nedolžni, pogumni ... vaše oči bodo	nekoč	obsončile ta dom mraka in trpljenja ... blagoslovljeni	A
takisto! PETER: In razodenem, kakor je bilo	nekoč.	ŽUPAN: Usmili se, o Bog, spokornega grešnika	A
razljutil, le spomin je bil! Jacinta, jaz sem bil	nekoč	umetnik. JACINTA: Že mnogokrat si rekel,	A
odklati ga, in kadar ga odklatiš, je lesnika! -	Nekoč	sem bil umetnik; in življenje je bilo moj modél	A
brkljarijo in na tisti blazini, na kateri sta	nekoč	sedela Peter in Jacinta, sedita K r e i s o	A
mislite, da je tisti človek, ki ste ga imenovali	nekoč	pijanega reformatorja. GRUDNOVKA: Da, reformator	A
njegov s l u g a GORNIK sam, zamišljen:	Nekoč	o mraku se je pridolgočasil k meni, legel je	A
pokoj mi iz srca jemlji! Saj bodeš tudi pel	nekoč,	ko pokoj najdem v črni zemlji. Pod cipreso	A
trpim in se radujem sam ‒ ta rod bo z mano vred	nekoč	zatrt. O kje je tvoje želo, grenka smrt? ‒	A
jaz sem stokrat srečnejši s teboj, kot bil sem	nekoč	v druščini hrumeči. Nad manoj se prostira senca	A
O zemlja lepa!	Nekoč	bodem pal brezčuten, mrtev v mehko tvoje krilo	A
šibajte, samo da sem s telesom vam oddaljen!	Nekoč	spoznate ‒ hemar esetai da nisem, kakor sičete	A
prikazen (Legenda) Redovnik mlad, pobožnega srca	nekoč	prikazen je imel pekla. Razburjen steče brž	A
sreča, moja duša je otročja ... O tebi sanjal sem	nekoč	‒ ‒ pa daj en dar mi vsaj iz svojega naročja	A
njegov. Naj smo tudi vse dosegli, kar smo upali	nekoč,	vendar ne bi radi legli v groba tiho noč. Neka	A
slovesne preroške besede. Jaz tudi bom ležal	nekoč	bolan in temnega čakal pogreba, a preje še čakal	A
58 . / Ljubezni kes V življenju sem te bil	nekoč	z osornim govorom zavrnil in morda sem ti v	A
solzo ga pomočim. Šopek, ki z ljubečo dušo	nekoč	si ga dala meni, položim na črno rušo: Cvel	A
brez vaših energij sem vedel bolje nego zdaj	nekoč,	da On je vir vseh zemeljskih moči, da v slednjem	A
trnjoličino lepó. Ti listi so tisti, ki jih bode	nekoč	poplavila noč voščil in željá in laží, baharije	A
iz globine bele sanje - zaželim si, da	nekoč	bi, kot bleščica pepelnica, že brez	A
nikoli, da mu je nekaj izginilo, da je živel	nekoč	lepo, vse lepše življenje, in da tistega življenja	A
je naposled že znamenje njih nature ... Šel sem	nekoč	po cesti, sredi travnikov, in ves sem bil pust	A
kje je bodalo ‒ Tisto bodalo, s katerim si	nekoč	zabodel v svoje srce, tako silovito, precizno	A
vejo, v glavnem molčijo ‒ se tiho radostijo, da	nekoč	ta šavrasti ščavnjek za vedno zapustijo. BOGEC	A
STARKA Spominjam se življenja starke, ki sem jo	nekoč	poznal. Živela je na majhnem podstrešju, grizla	A
kruh in se spominjala svojih preteklih dni.	Nekoč	me je vprašala: »Kaj počneš, sin moj?« kot da	A
njena, se je oklenila moje dlani, kot sem se	nekoč	oklepal njene jaz. In jo je stisnila ‒ tako	A
Tako sva se našla. Tudi moja možnost je bila	nekoč	zavržena. Zapihal je s kosmi kisika, se razlezel	A
/ . / stran 28 . / DILEMA, DALAJLAMA Že	nekoč	davno sem se sprovociral, da bom pisec, prasec	A
groznem stanju BITIBIT. . / . / stran 29 . / Že	nekoč	davno sem preziral vsakršen vpogled ... Tebe Sonja	A
Prahek v ušesu, ki je dobil ime.	Nekoč,	še v materi, ki pa je tudi sanjala ... KRTAČNI	A
stran 10 . / Bom ljubil Ko bo to žvrgolenje	nekoč	pojenjalo, ko bo čas postal mrzla enota, ko	A
je sijalo in listje v mraku sladko šepetalo...	Nekoč	- nekoč spet veterček zavel je in list za listom	A
in listje v mraku sladko šepetalo... Nekoč -	nekoč	spet veterček zavel je in list za listom iz	A
z njim pa spi vojakov truma tisočglava. A	nekoč	zbudi se vojska in od vzhoda do zahoda bo odjeknil	A
mladostne vesele in žalostne sanje... Če morda	nekoč	vedoželjni se jamar napoti in z lučjo svetlečo	A
srce krivični svet! . /\ .. stran 52 . \/ Kako	nekoč	bila mi draga ti si! Le pošumevaj s klasjem	A
zlate Kot na prelepo pesem, mislim nate kako	nekoč	bila mi draga ti si! Hrast Stoletja boril se	A
zemskih cest. Daleč tja po beli cesti sreča je	nekoč	odšla dan za dnem za njo hitijo želje mojega	A
Že dolgo je, kar sem vedril pod njo.	Nekoč,	se zdi, me imela je za sina, zdaj niti znanec	A
jezik, ki spregovorit ne sme. Poznal sem jo,	nekoč	sem jo poznal. Nekoč sem jo pozabil, pa vseeno	A
Poznal sem jo, nekoč sem jo poznal.	Nekoč	sem jo pozabil, pa vseeno... Njene oči sijale	A
nas mrazi. Oklepamo se tega »biti«, čeprav	nekoč	bo treba iti. V.	A
in vabijo me, naj spet jih zabavam, naj, kot	nekoč,	bom spet njihov otrok! V.	A
spretno vnese razmišljanje o tem, kar se je	nekoč	že zgodilo z dejanskim življenjem, »ki se čudežno	A
z naslovom Spomin, ko piše - Poznal sem jo,	nekoč	sem jo poznal/ nekoč sem jo pozabil, pa vseeno	A
piše - Poznal sem jo, nekoč sem jo poznal/	nekoč	sem jo pozabil, pa vseeno.../ njene oči sijale	A
drogovi, ki mimo beže, brišejo nanjo sled.	Nekoč	bom nekje izstopila, na neki tuji postaji; od	A
Njihova stopala in gležnje gledam.	Nekoč	je živel človek, ki sem mu poljubljala noge	A
Natrgam jih zate.	Nekoč	bomo umrli. Potem me ne boš več poljubljal in	A
je tu rojstni dom. Potem pride pravljica:	Nekoč	je živela mama, ki nas je ljubila bolj od vsega	A
sinu: „Vsadi oreh, o, mogoče še dočakaš, kar	nekoč	sem čakal jaz.”‒	A
/ . / stran 97 . / Richepinov motiv Živel	nekoč	je mlad fantič in ljubil, ljubil je dekle, a	A
sivi vonj. Da bom dišala kot zeleno, da bo	nekoč	nekdo zlezel vame. NIČ NE boli, ko me tepe in	A
Mogoče bo jutri nastala.	Nekoč	vsekakor. RAJE nasloniti glavo na deblo in dovoliti	A
klasje, zrnje, ki obeta, da iz njega izkipi	nekoč	nekaj, kar obeta drugo klasje, drug malin in	A
/ stran 44 . / Imej me rado nebo Saj bom	nekoč	poležavala v tvojem pogradu da te ne bo več	A
vinu. So misli zameglene, trepetave, kot da	nekoč	bile so kamenjane. Pa vendar ‒ čudno moške in	A
posinjelih beder. Če kdo je storil prav tako,	nekoč	v davnini zase, je zaznamoval skomino mojo,	A
kolenih. V obraz goreči gledati me miče, da ga	nekoč	odtisnem na lončenih zaslonih, kot zavezanca	A
morda ‒ kristalov, ki rastejo v samoti hipa:	nekoč	in zdaj. V samoti.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani