nova beseda iz Slovenije

Marija Jelen-Brenčič: Vrisk jasne planine / Spev tihe doline, 3. zvezek, poved v sobesedilu:

Sreča z radostjo preliva se po teh cvetočih tleh Sonce se z neba mi smeje jaz pa vrnem mu nasmeh Rada spet in spet zahajam v mislih vsaj, tja v senožet, kadar nove rane seka mi v srce krivični svet!

Kako nekoč bila mi draga ti si!
Le pošumevaj s klasjem svojim zlatim le smej se v soncu pod neba obokom pojo naj ti potočki z jasnim zvokom ljub bodi domek ptičicam krilatim!



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA