nova beseda iz Slovenije
njegovim omamljivim vabam. Zdaj pa sem slišal | nehote | glas tvojega srca.Glej, sestra, čuj, kraljica | A |
29. Trubar stoji sam pred hišo, | nehote | naredi nekaj korakov za njimi.Potem obstane | A |
ti odločiš za Lešnika. Tuja zavist nam kaže | nehote | pot k sreči. Glej, dr. Muren, ki hodi za Emilijo | A |
vzdrhti brezup, kakor stebelce, ki je v trenutku | nehote | pognalo, se razraslo in usahnilo. Mozart | A |
Hodim že poldrugo uro. Sam | nehote | čutim, kako težko diham ves ta čas.Stiska me | A |
vlakov in tudi na nogah še kar stojim. Ampak se | nehote | delam nemirno ... ali pa se živci tako neusmiljeno | A |
mi, kakor bi stalo nekaj med nama, - in skoro | nehote | se nekako ženiram, da bi vam razložil vso stvar | A |
‒? KOKALJ Kaj ne. Že imena imajo taka, da | nehote | spominjajo na upor, kar ste blagovolili, gospod | A |
strel ne bodem streljal! ‒ Morebiti krivico, | nehote, | komu bi storil, hudó bi bilo mi koga žaliti | A |
bo tokrat Cash kaj fušal? na kavč se zleknem, | nehote | zaspim... II. | A |
/ . / stran 43 . / VALČEK Noč se s temo | nehote | spogleduje, povsod je že mirno in vsak sladko | A |
tudi on se je časih zvedavo ozrl proti meni. | Nehote | sem se spomnil Michelangelovega Mojzesa. Velika | A |
nesreče? Oddahnil sem se, ker mi je zbegana žena | nehote | pokazala izhod iz mučne zagate.»Nisem in ne | A |
napleta?« zamahne Drozeg malo jokavo in pogleda | nehote | na svoje bolne noge. »Korenjak ste, | A |
spoznanje ji prežene žalovanje, ki je bilo morda | nehote | pretirano; namesto žalosti pa jo prešine osvetoželjnost | A |
ironično zabavo. Tako moder človek večkrat skoraj | nehote | nastavi sogovorniku nevidne pastí, s katerimi | A |
z duhovitostjo skrajšati razdaljo, ki jo je | nehote | postavila med njiju. »Na čolnu naju bi pripeljali | A |
»Je že tako.« »Hm, kajpak!« je | nehote | in nevede prikimal Peter Majcen in se obrnil | A |
Odkod ta nerazumljiva povezava?« | Nehote | se je ozrl in poblisnil po kmetu!Res je! | A |
starega lesa. »Ni mi všeč, ni mi všeč!« je | nehote | zmajal Peter Majcen.»Saj je nemara res siromak | A |
ven in govori! Temnikar se je obrnil in se | nehote | zamaknil v svojo ženo, ki se je sklanjala nad | A |
hkrati pa je tudi občutil, da se s temi besedami | nehote | ponaša, kar mu prav tako ni bilo všeč. Zato | A |
Majcen je sunkovito trznil, se ozrl v kmeta in | nehote | vprašal: »Kaj pa je?« | A |
babo nor, potem... potem...« »Kaj je potem?« je | nehote, | a še zmeraj odsotno vprašal Peter Majcen, ki | A |
bil zdaj že precej razkačen. »Hvala bogu!« je | nehote | glasno rekel Peter Majcen, a se je takoj znašel | A |
začel izvijati Peter Majcen, ki je tudi sam | nehote | ostrmel pred to nepremično podobo.V tistem trenutku | A |
glasno izrekel svoj kajpak, da se je Peter Majcen | nehote | ozrl. »In ... in kaj le česnam?« se je | A |
streha, in tudi votlo ropota kot pločevina...« | Nehote | se je zgrabil za mizo. In tedaj, prav | A |
Kakor stok.« . /\ . / . / 38 .. . \/ . / | Nehote | se je ozrl kvišku.Nebo je bilo modro in prazno | A |
se je pa ta vzela?« se je začudil. Nevede in | nehote | je skrajšal in stišal korak, ker se je pojavila | A |
močno dišalo po davnini, da se je Peter Majcen | nehote | vprašal: »Ali se je v tem zaselku kaj | A |
premagala stara slabost, to se pravi, da se bo | nehote | in nevede zleknil vznak ter se brezplodno zasanjaril | A |
rekla. »In ga nemara še dolgo ne bo!« se je | nehote | oglasilo iz Temnikarice. »Kam je le | A |
nenadoma ga je zagledala tako živo, da se je | nehote | spustila iz zapečka in ga tiho poklicala: | A |
počasi in raztreseno, pel pa je očitno nevede in | nehote. | Pesem se je zaradi dolgega ponavljanja tako rekoč | A |
Že tri dni ...« »Tri dni?« se je | nehote | začudil Peter Majcen, ker ni vedel, kako naj | A |
pod svojim oblakom hiti v poslednji boj ...« | Nehote | je zdrknil s pogledom z neba.In hitro je zdrknil | A |
In do takrat bo že vse opravljeno... | Nehote | je pogledal v dolino.Senčna črta je bila že | A |
Brez usmiljenja! - je zamrmral Temnikar in | nehote | pogledal po mrzlem jeklu svoje sekire. | A |
stala Javorka. Bil je tako presenečen, da je | nehote | vzkliknil: »Javorka!« | A |
prešinilo. »Ne zamerite,« je zajecljal, tudi | nehote. | Javorka je skočila s praga, švignila | A |
začela zelo hitro pisati. »Mutasta je!« je | nehote | glasno rekel, in srh ga je spreletel po vsem | A |
naprodaj.« »A tako,« je rekel Peter Majcen in nato | nehote | glasno povedal svojo misel:»Potem ste jih pa | A |
svojo težko šapo pismonoši na rame, da je ta | nehote | prikimal.»Tako je prav!« ga je pohvalil okajeni | A |
Skozi Solkan. Ozrem se še enkrat po Sv. Gori in | nehote | pomislim na Mater Božjo in Krista. Grem | A |
je bil za glavo višji od Tomaža. »Apage!« je | nehote | zahropel kovač. »Ha!« je prhnil hudič | A |
»Na cesti.« »Na cesti!« sem se | nehote | glasno začudil, ker sem v mislih že videl pred | A |
Toda te misli me je bilo tako sram, da sem se | nehote | ozrl v Petra.Potegnil je bil titovko z glave | A |
kakor bi pozabila name. Pogledal sem jo ter se | nehote | začudil: kdo bi verjel, da je ta nekdaj pobožnjaška | A |
15 . / . / okence kakor sneg skozi veje. | Nehote | sem se ozrl v vrata, češ tam stoji oče, v senci | A |
ga bo z vabljivo rumenkasto belino, da se bo | nehote | ozrl vanjo ter jo za hip užival s pomirjajočim | A |
zadnje materine besede, ker je z njimi - hote ali | nehote | - povedala, da so ji dnevi šteti.Zato je stisnil | A |
vsakem času. Tudi tista dva dni sem jih večkrat | nehote | ponavljal, kakor sem prav tako nehote vlekel | A |
večkrat nehote ponavljal, kakor sem prav tako | nehote | vlekel na ušesa sleherni šum.Slišal sem strahotno | A |
- Hvala! ... - sem | nehote | zamrmral. Karabinjerja se nista niti | A |
kako vsi stojijo pred hišo in gledajo za mano. | Nehote | sem se ozrl.Na pragu, v črnem okviru vrat, je | A |
zamolklim brenčanjem iščejo medu, a hkrati nevede in | nehote | nudijo cvetju pomoč v ljubezni.Tako je na vseh | A |
gospo v črnini in plavolaso nevesto, da sem se | nehote | ozrl skozi okno in pogledal po Modrijanovem | A |
ta podoba je bila živa, tako živa, da sem se | nehote | ozrl proti hiši.Pod tepko ni bilo žive duše | A |
nad vasjo; ko je prišel do velikega kamna, je | nehote | sedel nanj: kolikokrat se je kot otrok prekucnil | A |
kaj bi govoril! ... A če jo človek pogleda, se | nehote | zamisli.Vidiš, otrok je še, pa je že popolnoma | A |
grem proti hiši. Na pragu pa mi noga nekako | nehote | zastane.Ozrem se okrog sebe. | A |
komisar. Travnikarjev stric se je zdrznil ter | nehote | začel prekladati kvas, ki ga je držal v levici | A |
se je še bolj zdrznil - in njegova roka se je | nehote | vzdignila. Komisar je izbuljil oči in | A |
stal kakih pet korakov od njiju. Tudi sam je | nehote | dvignil roko. Komisar je samo prikimal | A |
Drejc se kar zdrzne pri teh besedah. | Nehote | pogleda po sebi in začne počasi vleči roke iz | A |
kakor bi za mano drobilo najmanj deset duš. | Nehote | sem se ozrl po širokem pasu gladke ceste.Bila | A |
in krompir!« je prhnil Furlan. Hotejec se je | nehote | tako sunkovito ozrl, da je Matic Enaka Palica | A |
zagrmel Luka, da se je Tantadruj stresel in se | nehote | ubogljivo sklonil nad skledo. In potem | A |
Tantadruj je obstal pod obokom in z njim so | nehote | obstali tudi ostali trije.Bila je noč in v mrzli | A |
čeprav ga je držal na hrbtu v prekrižanih rokah. | Nehote | sem pogledal v modro nebo, nato pa stekel k | A |
nos svojo ostudno kepo prežvečenega tobaka. | Nehote | sem zasukal glavo. »Saj ne rečem, da | A |
pljunil!« »Oh, nikar ne pljuvajte v škaf!« sem | nehote | rekel.»To je vendar grdo!« | A |
pogledu se je Vladimir pretresel. Pomislil je | nehote | na velikega Krista, človeka in Boga, usmiljenja | A |
preveč rekel v tisti pridigi o usodi in ga tako | nehote | spomnil na samomor. Proti večeru sta | A |
naenkrat tako divje zakričali, da je častnik | nehote | za korak odstopil in ta njegov korak je sprožil | A |
ljubljanski in se isti hip zdrzne nad besedo, ki jo je | nehote | izgovoril, kajti tajnik je ni izgovoril, tajnik | A |
ni vedel, da si jo je v znamenje ponižnosti | nehote | potegnil s klobukom vred z glave. Ime mi je | A |
za hip se je tudi potopila v njegov pogled, | nehote | se je sprehodila čez obraz, obžarjen z nizkimi | A |
plazilci, in da je njihovo število neizmerno. | Nehote | se je še nekajkrat ozrla k njemu.Pogled in roke | A |
kdo vam je povedal? Povedala mu je Amalija, | nehote | se je spomnila, kako sta se srečali v gozdu | A |
se je spomnila, kako sta se srečali v gozdu, | nehote | je pomislila, da bi jo tudi on lahko videl, | A |
enega prav neprijetnega med nosom in licem, | nehote | se je prijel za obraz, da bi skril to mladeniško | A |
to telo spet tukaj, spet znova in drugačno, | nehote | na voljo skrivnemu ogledovanju.V ognjeno odprtino | A |
da bi bil videti manj pijan. Vstala je in se | nehote | umaknila k steni. - | A |
Duha... reci: amen, in zamahni. Simon se je | nehote | za korak umaknil in spustil roko s klavskim | A |
brez obrednega vznemirjenja, čeprav je Jelenko | nehote | mislil tudi na cigaretni zadah iz njenih ust | A |
sredo tistega obraza, ki ga še nikoli ni videl. | Nehote | se ga je dotaknil in moški je nekaj nerazločnega | A |
njeno vroče bedro pod tanko tkanino, ki se ga je | nehote | ves čas dotikal.Notranje ravnovesje molekul | A |
Sedel je tako zelo, tako zelo pri miru, da je | nehote | pomislil, kako ga niti Zahodni Wales, vijoličaste | A |
poljubiti roko. Pa vendar je bil prav on, ki je | nehote | z umazanim podplatom stopil na ikono, na zlati | A |
črnem podu. Opazil sem nekaj gospodičen in se | nehote | spomnil na Lenko.Prav gotovo misli, da sva z | A |
prisluškovati. Bilo je pač tako, da sem to slišal, | nehote | sem prisluhnil.Vsak med nami nosi v sebi klico | A |
Vstala sva, in ko sva šla skozi kavarno, sem | nehote | s kotičkom očesa opazil, kako se je nekaj gostov | A |
takšna kravata pač, ki si jo človek nemara | nehote | zapomni.Najbrž sem v trenutku zmedenosti pritrdilno | A |
45 Tam doli, kamor spadam, pa sem v mislih | nehote | meril Glavinovo lobanjo.Bila je glava širokoglavca | A |
po slabem vinu in umazanem človeku. Ggb. je | nehote | za korak odstopil.Skozi prsi mu je zarezala | A |
hrbtu in ga spodbudno gledal. Kostrin se je | nehote | ozrl k mizi, na kateri je bil krožnik s koščki | A |
kaj mu je bilo, da je dvakrat zanalašč, kakor | nehote, | ampak seveda zanalašč, stopil prav pred aparat | A |
sem rekel, »slabe so zdaj.« »Bi rekla,« je | nehote | rekla zase.Tudi ona je mene zavohala: že dolgo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |