nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Hotel je z naglimi koraki stopiti mimo, ko je pod belimi cvetovi akacije zagledal žensko, med njimi je bila mlada ženska, v njenih očeh je bila utrujena omotica, v njenih očeh je bilo nekaj, kar je to noč preživela in kar je bila kar pripravljena nadaljevati, njunapogleda sta se srečala, zvrtelo se mu je od njenih omotičnih oči, od njenega na vse pripravljenega pogleda, zadehtelo je od cvetov akacije in od njenega telesa... Pomislil je, da ima na obrazu nekaj mozoljev, enega prav neprijetnega med nosom in licem, nehote se je prijel za obraz, da bi skril to mladeniško nerodnost. Eden od moških je hotel ženski nastaviti steklenico na usta, da bi pila vino, zjutraj, bilo je jutro, a z blagim gibom ga je odrinila, gledala je njega, kmečkega fanta, mladeniča iz jezuitarskega kolegija, gledala ga je tako, kakor bi hotela reči: tega hočem, takega še nisem imela, takega z mozolji, jezuitarčka, ki je v zadregi, ki zardeva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani