nova beseda iz Slovenije

mrlič (183)


glej! Berač je ostuden, poln gnilih gób, Živ      mrlič,      ko svoje dní modri Job. A glej, Vzveličar se  A
Drhteč se mu telo sesede, na tleh ne gane se ‒      mrlič.      * Raz stolp brni polnočna ura, v dvoranah  A
k plesu - ne greš več! In tako bled si kot      mrlič      nocoj...« Toda ni očki ni materi svoji, bratu  A
“Pot gladko, luno lej svetlo!      Mrlič′      in mi ko blisk letmo, domú še danes zvésto prinesel  A
Neiztrohnjeno srce Grob kopljejo, de zadnji      mrlič      bo vanjga dján; obraz bledgá mladenča prikaže  A
potoči nikdo solze nanjo. V črni krsti mlad      mrlič      počiva, v svetu lepšem duša mu prebiva.   A
kaj ta pravi je hudič ‒ Na žalost le izžet      mrlič,      gospod moj fičfirič ‒ ko enkrat ga zabiješ v  A
žalost, dvom, obup in skrb moreča so pogrebci - a      mrlič      je tvoja sreča! Spomenik Naj bo izmed mojih  A
grič, pod njim počiva mlad vojak, oh, meni drag      mrlič,      Zapustil bil zastavo je, saj vem, po kom kopneč  A
Bog živi, in zahvaljujem ga, a v grobu mnog      mrlič      leži, ki objokujem ga: Pravico v grob so devali  A
nekdó slovo od svéta vzel. Po Kolpi plaval je      mrlič,      nad Kolpo je udlaval ptič. Odbije ura polnoči  A
razkošje. . / . / stran 14 . / Na piramidi Kakor      mrlič      v marmornem grobu. V srcu ljudi so zlati dolarji  A
eaktivnost črno strmenje. V grobni globini spi mlad      mrlič      in se potaplja v vsepozabljenje. Mrtvi človek  A
nihalo od jutra v polnoč, od večera v dan; kakor      mrlič      ležim na ladji, od jutra v polnoč, od večera  A
svetovi, in med dneva, noči bregovi se zibljem      mrlič      ubit, pijan ... Spomnim se: kako bi veslal, da  A
a v mojem čolnu vesel ni. Joj, ko da v njem      mrlič      leži ‒ mlad mrlič med rožami ‒ doline valové  A
vesel ni. Joj, ko da v njem mrlič leži ‒ mlad      mrlič      med rožami ‒ doline valové in hribi valové.  A
Po tihi vodi, temni vodi plava mlad in lep      mrlič;      lep, o lep mu je obraz, bled, ko da je iz cvetja  A
‒ Po vodi plava mlad      mrlič.      In če je vstal, zakaj je vstal?   A
voda v žlebu. Zrak je prozoren, tako gleda      mrlič,      joj, da bi srečal človeka! Iz tihe praznote  A
postelje je ležala bolnica nepremično kakor      mrlič.     Glavo so ji obkrožali košati temni lasje, spleteni  A
mogel zaupati... svojega brezupnega položaja... živ      mrlič...     « Tako je spravil v odmorih vse svoje toge na  A
navezan na pomoč strežaja... In za nobeno delo, živ      mrlič...     Gospodarstvo izročiš, seveda.   A
po večernem apelu kar v shrambo pod pečjo.      Mrlič,      sem mislil, in takó je mislil bolničar, ki je  A
Zakaj pa?« je mračno zagodel mrki grobar. »Še      mrlič      lahko čaka tri dni.« »Ti pa ne bodo  A
sem vznak, zaprl oči in obležal nepremično kot      mrlič,      da me ne bi več vznemirjal.Toda ječar je kljub  A
žarnica in ležal sem na postelji nepremično kot      mrlič      na mrtvaškem odru ... Nekaj dni kasneje  A
je maša naročena za rajnkega Pologarja, toda      mrlič      ne more čakati.Zagričar je ostrmel in se seveda  A
Planil je v Hvalov kozolec, kjer je ležal      mrlič,      skočil h Graparjevemu Petru, ga zgrabil za rame  A
navzdol. Saj je vendar mrtev težak, je rekel,      mrlič,      je rekel.Tega človeka so vendar mrtvega posadili  A
ulične svetilke. Ohlapno je zamrmral, da sem      mrlič,      in potiho poklical gospo Rajsinger, nato pa  A
Toda kakšen je bil! Bled in siv v lice kakor      mrlič.      »Pojdiva!« je šepetal in oprimši lezel iz cerkve  A
nič! In kaj razburi človeka bolj ko smrt in      mrlič!     Ali ni že videl Tomažon zaklada goreti?   A
»To je dobro znamenje.      Mrlič      pomeni denar.Nemara pa ugodno rešijo tvojo prošnjo  A
: Volkodlaki nastajajo iz mrličev. Če leži      mrlič      na mrtvaškem odru in skoči čezenj črni maček  A
mrtvaškem odru in skoči čezenj črni maček, se      mrlič      povolkodlači. Itd. itd. in zaslužijo volkodlaki  A
temnica. V robiji ali temnici ne tiči noben      mrlič      ‒ kdor trdi nasprotno, nima izobraženega pojma  A
kriza vsepovsod in ne rečem, da ni morebiti kak      mrlič      v konkurzu.Dobro: tak mrlič naj se ne pusti  A
ni morebiti kak mrlič v konkurzu. Dobro: tak      mrlič      naj se ne pusti v skrinjico, dokler se ni častno  A
jako učene knjige. In pravijo te knjige, da      mrlič      na cesti ni rajnik osebno, ampak da je le njegov  A
pogreba, da ne bi pil; to je zraven glavna stvar.      Mrlič      v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi.“  A
odvrnil Anže, »pod vratom, po srajci. In kakor      mrlič      je bil.Ali bo umrl?«   A
Siromak!« je vzdihnil vikar. »On je bil prvi      mrlič      v Tolminu,« je pripomnilo dekle. Sramežljivo  A
mu dreveni drobne ude. Potem se stegne in je      mrlič,      dolg, kakor da je rastel dvajset let ... * Idrijski  A
Močno so mi burile domišljijo zgodbice, da je      mrlič      v krsti premaknil ustnice, stegnil roko ali  A
iz krste na tla...« V mojih mislih je Cirilov      mrlič      že hodil po sobi gor in dol ko kakšen Frankestein  A
Aleksander prag sosednje sobe; bil je bled kakor      mrlič.      𠆪,’ začudil se je vladar togotno, ‚vi ste tu  A
vedela nisem, zakaj. Dospevši tja, kjer je ležal      mrlič,      spoznali smo vsi mojega moža.Ko so ga prevrnili  A
če sem sedel v sedlu, je čepel ta peklenski      mrlič      zopet za mano. ‚Pridem pote!   A
Nihče ni več pokusil vina. Kakor bi      mrlič      bil v hiši, so se tiho menili in si pripravljali  A
Malemu Gabru. Veter je žvižgal ‒ vedela je:      mrlič,      ki mu je vzela prsti z groba, vrši za njo.   A
se je zarežal in segel po mrličevi torbi.      Mrlič      ga je zdajci, kakor bi trenil, popal za vrat  A
Nedaleč od steze je pod mlado, košato smreko ležal      mrlič,      črvad je že lezla po njem. »Bog pomagaj ‒ človek  A
Ostrorogega je zaskrbelo, da sinovom utegne      mrlič      še zdrkniti iz rok.Pogledal je Karpa, češ če  A
Sokol in Gams, držala vsak za en bok kožuha.      Mrlič      se je spet uravnovesil.Otroci umrlega Soma,  A
po katerem sta se ravnala. Kaj je nju brigal      mrlič      v hiši. Pred odhodom reče Šepec starcu: »Oče  A
ima slovensko ljudstvo že od nekdaj vero, da      mrlič      ne sme sam in na samem ležati na mrtvaškem odru  A
priliki. Dostikrat se pozabi, da je v isti izbi      mrlič.     Pogovor se plete na vse kite; kar kdo ve, izvleče  A
samo malo opraskal. Marko je videl, da je bil      mrlič      še včeraj zdrav, močan in lep fant.Ni ga poznal  A
velikega vola in ga na majhne kose sesekamo. Ko      mrlič      leži, pridejo dekliči in fantini v vas in igrajo  A
potipal in sem čutil, da je mrzel kakor vsak      mrlič.     « »Tako si bil vendar zraven?« pravi Dlek.   A
se mu je zdelo, je zadišalo po mrličih. »     Mrlič!     Saj to sem jaz sam!« je pomislil in se sesedel  A
žarkov. Negibna manira opazovanja: novembrski      mrlič      zavit v jesenski pokoj.Mimoidoče meso igrivo  A
venča. ‒ »Glej ga, Julieta,« pravi, »kak lep      mrlič!     A ne smete mi ga vzeti in odnesti v mrzlo zemljo  A
rakev, v kateri je ležal krvav in razmesarjen      mrlič.     Korliček zamiži, da ne bi gledal te strahote  A
ljubezen. Marija ni verjela, da bi se mogel      mrlič      povrniti nazaj na ta svet.Nežini pripovedki  A
Mrtvega, ki je ležal na parah. In      mrlič      se vzdigne in pravi: 𠆭obro, ti si me ujel,  A
ohladil.’ . / . / stran 127 . / In pogubljeni      mrlič      si preveže oči, tisti hip začne robec goreti  A
si preveže oči, tisti hip začne robec goreti.      Mrlič      zgrabi kos platna, ki je ležal na postelji,  A
Kakor zdivjani so butali čuvarji sem ter tja in      mrlič      za njimi.Nekaterega je zgrabil za lase in lasje  A
tako se mu ni mogla prigoditi nobena nesreča.      Mrlič      plane proti temu fantičku in ga ujame za vrat  A
‒ poslušajte čudo! Tisti hip se zopet zruši      mrlič      mrtev na tla; bil se je dotaknil svete podobe  A
razcapanec vrže pankrta izza mize proti odru, da se      mrlič      strese.Vsa družba skoči na pretepalca, oba sta  A
več tako rdeča kakor prej, ampak bleda kakor      mrlič.     Čez leto Katra rodi, ali otrok je bil mrtev.  A
človeka, je zbežala in kričala: ‚Pomagajte,      mrlič,      mrlič!’ Čez tri leta je umrla.   A
človeka, je zbežala in kričala: ‚Pomagajte, mrlič,      mrlič!     ’ Čez tri leta je umrla.   A
voljo, Jožek, kaj pa ti je, da si tak kakor      mrlič?     Gorje, kaj mi je padlo v glavo, da sem ti prišla  A
več, da je ležal pred dobro uro tu v tej izbi      mrlič      na odru.Kekec je bil zadovoljen s svojim delom  A
postavili kraj postelje, potem pa tudi odšli.      Mrlič      je ostal sam in zapuščen.   A
in vse prazno: drevje, sneg, vran, krajina,      mrlič,      svet ... Begunka Pavel Majdič in Peter Megušar  A
»Zabodel sem ga z bajonetom. Zdaj je že      mrlič!     « »Kako, hudiča?« sope Matija.   A
tipati po Tonetu, ki je naenkrat bled kakor      mrlič.      Pajek lazi po njem, prede pajčevino, leze podenj  A
meso na živem. Nazadnje je hodila že kakor      mrlič      po sobi: sama kost in sama koža.In nekega večera  A
ena sama samcata prikazovalnica. Tudi sam je      mrlič,      prikazen v tej vesoljni prikazovalnici. Čaka  A
prvič popolnoma jasno zavedel, da je nemrtev      mrlič      in da živi umetno življenje. Zato mu ne bo težko  A
njega stvari ne šle tako, kot gredo. Nemrtev      mrlič.     Nepotreben.   A
ampak vselej so zraven in vselej izgine kakšen      mrlič.     Po mojem nekaj čarajo z njimi, ali pa je med  A
to pa spustili v grob tako, da je bil obrnjen      mrlič      proti Meki. Omarja je obšla strašna domneva  A
z zamudo, vstopil v sobo, kjer je prej ležal      mrlič      in je bila sedaj že prazna in vprašal služabnika  A
Zgani se vendar,« je zakričal Aleš ženi, »kot      mrlič      hočeš biti!«‒ Odprla je oči in se nasmehnila  A
zdrobim. En sam korak delj kakor hočem jaz, pa bo      mrlič.     Nisem mlad kakor on, a zato ne misli, da mi je  A
pri priči se jim je posvetilo, da mora biti      mrlič      na postelji morilec. Šele potem je kraljica  A
revolverja. Auda je ostala v vagonu, bleda kot      mrlič.      Tisti trenutek so se odprla vrata drugega  A
pogledal proti kuhinji, ona pa se je kot kak      mrlič      napotila proti njej. Nato se je približal omizju  A
Ganešu se je kaj kmalu posvetilo, da je ta      mrlič      njegov oče.Fourways je po vsem sodeč čakal na  A
resnico ali ljubezen; označen je kot "ideološki      mrlič"     , žrtev velike ideje -- vendar tega bremena ne  B
dvesto dolarjev ...« Zjutraj sem se zbudil kot      mrlič.     Trije sendviči so bili potrebni, preden sem uvidel  B
verze iz ljudske pesmi: "Po vodi plava mlad      mrlič"      - Š 70, Kosovel: "Po tihi vodi, temni vodi   C
Po tihi vodi, temni vodi / plava mlad in lep      mrlič;      / lep, o, lep mu je obraz, / bled, ko da je  C
je vstal in zacvetel. / Po vodi plava mlad      mrlič.     ", ki jih opozicijsko nadgrajuje s svojimi izpovednimi  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA