Ko sonce šlo je za goró, prižgalo zvezde je nebó, skovir na gori je zapel, nekdó slovo od svéta vzel. Po Kolpi plaval je mrlič, nad Kolpo je udlaval ptič. Odbije ura polnoči, po starem gradu vse že spi, hči knezova le še ne spi, pri njej še svetla luč gori.