molče (2.080)

Še kliče po očetu? JOŠT Odkar ste ga tako	molče	sprejeli tam pod hrastom, ni rekel več besede	A
Lojze v civilni obleki, ubornega videza.	Molče	premikata figure. LOJZE: Šah.	A
Če je še kak dom. Nekaj časa jezdijo	molče.	TRUBAR: Ali vidiš?	A
Simonovo čelo, dvigne rjuho in pogleda nogo.	Molče	sede na drugo stran postelje. DOKTOR: Pojdi	A
Zasadi odpirač vanjo. FRANC ga nekaj časa	molče	gleda, potem: Potem, ko je pojedel, pa je bil	A
Napravi še čaja, saj so vse požrli! FRANCKA se	molče	okrene. VEHOVEC z mečjim glasom, hitro	A
mladine komaj v krčmi dovoljena. LOJZKA se	molče	pokloni. KOMAR napol s pridigarskim tonom	A
svečo ima v roki: Novljan! Novljan stopi	molče	v ospredje.Zakaj je ni?	A
PRIZOR R u d a sam RUDA gre po sobi	molče	in s sklonjeno glavo: ...... ... ... ... .	A
v duhu poslušam slovenske glase, ki zatrti	molče	ti ondod. Tožna pozdravlja te pesem moja iz	A
te je postavil sem ... preteto!« A štor molči,	molče	mu govori: Oh komaj je minilo eno leto, odkar	A
zemlji, nesoč počitka, mirú blagodejno moč,	molče	se naslonim na svoje okno, oziram po krovih	A
čaka grob.« V dolino starec, jaz v gorico,	molče	obrneva obraz. Na hladne grobe misli starec	A
Sreče ne želi srce in ljubezni več, usta zdaj	molče,	ne prosi pôgled koprneč. In edino željo to srce	A
kapelici roma?« Ni vedela ona ni kaj ni kako in	molče	mu podala je belo rokó in besedo poslušala sladko	A
reče Bogomili, se bliža ji, presrčno jo objame,	molče	poda desnico ji k slovesi, solzé stojijo v vsakem	A
se zamúdi, voda je blizo, in duhovni tudi.”	Molče	v to prošnjo Črtomir dóvoli, z duhovnim bliža	A
zopet rečeš, da me rada imaš, tako tiho, tako	molče,	kot le ti znaš? 9.	A
se zgrinjajo. Pod nebom gruče mračnosive,	molče	ljudje izginjajo ... »Nestalno vse, mladost nestalna	A
brez tebe nam setve zorele, in gaji in logi ‒	molče	zelenijo, Marija, že ni več device vesele.	A
Ljubezen diha vsaka stvar. Molčé ozrè se ona name,	Molče	ozrem se jaz na njó; Oko z očesom tu se vjame	A
Deklica s harfo me z zidu motri.	Molče	prebira črnobele strune. Ni ji kaj dosti mar	A
skrivnosti mi pove, resnice prave razodene mi	molče.	Kot da takrat nekdo izrablja me, in niza pod	A
prizoru drugem tiho so zapeli, za tujo mizo smo	molče	sloneli. Za tujo mizo smo molče sloneli na vekomaj	A
sloneli. . / . / stran 181 . / Za tujo mizo smo	molče	sloneli na vekomaj odprti in navzven. Ko s polnoletn	A
Franca ga ni ne vabila ne odganjala.	Molče	je garala noč in dan, da je oskrbovala kopo	A
Videlo se mu je, da mu je moj obisk všeč;	molče	mi je ponudil drhtečo in potno desnico.Že prvi	A
sem mu podal roko, ki mi jo je krepko stresel.	Molče	sva se razšla. Kmalu za tem so mi pravili, da	A
za posledice svojega ravnanja. Gospodar je	molče	in nekako vprašujoče zrl na ženo, žena pa se	A
sam.« Trčila sva, izpila vsak svojo čašo in	molče	odšla proti hiši.Pri slovesu od družine sem	A
repovedujem sleherni očitek glede svojega ravnanja!«	Molče	je prikimal in brez besed sva nadaljevala pot	A
Nobenega odgovora...	Molče	končajo igro.Drozeg vzame karte in jih znova	A
Posodi!...« Oni ga	molče	premeri, hladno in sovražno. »Otavo	A
»Mici, je šel!« A ona je	molče	vstala in odšla v kuhinjo.Potem je poklicala	A
kamnit. Kakor tedaj, ko je prišel v sobo in	molče	stopil na stolico in s sto lice na mizo, da	A
Mehek pa ne zna biti. Branko je	molče	stal ob njem. »Vrč vzemi in vode prinesi!«	A
»Kaj boš jecljal, potep!« Poslopja	molče,	na koncu ulice je žarek obsvetil bok majhnega	A
»Rada bi jih videla,« je rekla. In sta	molče	šla in Drago jo je ves čas držal pod pazduho	A
potem šlo majhno dvigalo iz kleti v nadstropje.	Molče	sta potem šla po stopnicah navzdol, dvigalo	A
»Da,« je zamrmral.	Molče	sta šla po bregu, na jezeru pa se je tiho premikal	A
odpočiti po dolgi bolezni. . /\ .. stran 53 . \/	Molče	sem sledil Toli in privzdigoval drog nosilnice	A
da sredi toliko teles, ki s svojim umiranjem	molče	obsojajo njegovo zemljo, eden obsoja na glas	A
spremljava. K njegovemu ležišču smo stópali	molče	in morebiti upali, da bo nepričakovano razdrl	A
rekla v zadregi ob njegovem molku. A on jo je	molče	opazoval. »Pa so vsi veseli!« je vzkliknila	A
dveh sobic na koncu hodnika; a tu sorodniki	molče	sledijo boju s smrtjo dveh operirank. Takó preide	A
bilo nikogar, samo njegove prašne sandale, ki	molče	obsojajo. Da, premaknil se je zaradi prahu na	A
»Ali te ne zebe?«	Molče,	a skoraj brez obotavljanja se je obrnil in vzel	A
umik. Morebiti bi se čez čas premaknil, jo	molče	in topo spre mil domov, do malega tržiča in	A
. stran 107 . \/ Molčal je, kakor je prej	molče	prišla ona k njemu, ko je stal pred mlinom.	A
ponosnega Balda! Tako sta šla nekaj korakov	molče	do avtomobilske ceste. »Tukaj me pusti, bom	A
nasmehnil. Mali ga je pazljivo pogledal, potem pa	molče	spravljal naprej. »Listi so z gardskih nasadov	A
»Iz Sicilije!« Mali se je razigrano in	molče	režal. »Iz Sicilije so v zaboju prišle na Gardsko	A
IV. Potem sta šla	molče	vštric. Na levo je bil zid, na desno so bili	A
rekel starec in se spustil na svoj stolček.	Molče	si je natočil in izpil.Roka se mu je nekoliko	A
zanj. Izpil je, položil kozarec predenj in	molče	nalil.Nato je vzdihnil, počasi vstal, stopil	A
trobenta utihnila, je stopil k starcu ter ga	molče	zgrabil za roko. »O, saj bova šla tudi	A
počasi zaprla vrata. Nato je stopila k njemu in	molče	stegnila roko; bila je velika, toda lepa in	A
Samo za hip so se ozrli v obešenca, nato so se	molče	zamaknili vanj. Peter Majcen se je sklonil	A
Zjutraj so vstali: Levi je šel	molče	h koritu, umil zobe in si jih položil v usta	A
in Kati sta bili noseči. Vstajali sta zjutraj	molče,	spravili bele prtiče v košaro in šli po vasi	A
Če bi hudič znal vsaj pošteno zakleti. Žef je	molče	pograbil frakelj, ga izpraznil in postavil pred	A
žuljavih rok. Vse se zbira pred Rejcovim vrtom, si	molče	prikima ter se nato ozira v Rejcovo hišo.Rejca	A
previdno, da bi se ne zbodli na strnišču, in se	molče	stisnejo k zidu. Sredi vrta je obzidana	A
dekleta, ki so se vrnile domov šele proti jutru,	molče	preštejejo izkupiček, ki ga jim je dala noč	A
glave, poteze starčevske, oči vodene. Spočetka	molče,	roke jim visijo ob telesu, strmijo tjavendan	A
enkrat ozrl, nato je tiho zaprl vrata za sabo.	Molče	sem šel za njim po hodniku.Sedla sva v avtomobil	A
In razgovor počasi umre.	Molče	si sedita drug drugemu nasproti in si ne gledata	A
je Nanca izginila z nekim Lahom. Ludvik je	molče	prenašal svojo bolečino in na vse svoje moči	A
Teta se mi je nasmehnila.	Molče	je prekladala piskre in me samo včasih ošinila	A
»Ali res pridno vozi, res pridkano?«	Molče	sem zmignil z rameni in se še bolj podvizal	A
naglo krenil proti Ravničarjevemu travniku.	Molče	sem šel za njim. Ko sva prišla na travnik	A
zapela. S Temnikarjem sva negibno stala in	molče	gledala kako je padel drugi topol.Bolj in bolj	A
ne reče!« Pokazal je z roko na ljudi, ki so	molče	in nepremično stali na cesti, nato se je spet	A
obstala in se obrnila. Nekaj časa sta se gledala	molče,	nato je zakričala: »Kaj pa je bilo?	A
Mar ne?	Molče	sem stopil čez prag.Teta je stopila za mano	A
podobni mladim fantom, ki z vasovanja grede	molče	obstanejo sredi polja.Prijetna utrujenost jim	A
obsojeni jetnik. In tudi živel je kakor jetnik;	molče	in pridno, toda brez vsakega zanimanja je opravljal	A
njegovih besedah takoj začutil posmeh - se je	molče	umaknil v hišo.Toda stopil je v kot za vežnimi	A
svojemu grmu zelenike na polici za hlevom. Oče je	molče	šel za njim.Ko sta prišla na polico in obstala	A
polkrogu stali pred klonico in kakor začarani	molče	gledali v velikana Podzemljiča, ki je z nadčloveško	A
- No, kdo bo še prijel? - Oče ga je	molče	odrinil in nato pogledal strica, ki je takoj	A
po lopato in pritekla za mano. Hodila sva	molče.	Dopoldne je bilo zelo svetlo in tiho, samo samokolnic	A
klop pred hišo, ostale pa je peljal v izbo, jim	molče	pokazal mizo, postavil prednje steklenico žganja	A
Nič se nisem branil. Ko me je izpustila, sem	molče	gledal naše krave, ki so šle po vrtu, se izgubile	A
priboljške, mu jih postavil na klop pred hišo, mu	molče	pokazal prag in zaprl vrata za njim.Vedel sem	A
položil na sveži grob. Vsi smo stali pred hišo in	molče	strmeli.Ko se je vrnil, se je zgrudil na tnalo	A
posedli po vrhnji stopnici, sesali palce in	molče	strmeli v vežo.Vojaki so že ponoči zmetali pred	A
iz izbe, da bi se ded lahko spovedal. Ko smo	molče	sedeli v kuhinji, smo opazili, da ni mlajšega	A
bratec jo je razumel in ubogal: nepremično in	molče	je obstal na vseh štirih. Ko je župnik	A
premaknila se ni. Stisnili smo se k njej in dolgo	molče	ždeli v temi. Naslednji dan me je mama	A
z zlatimi okraski. Stopili smo bliže in se	molče	zazijali vanjo. - Mmmja... - se je prvi	A
jim ponujati hlebec. Otroci obstanejo in ga	molče	gledajo.Tedaj se Gino zgane in stopi k Obrekarjevemu	A
Božena je počasi povesila glavo. Precej časa je	molče	strmela predse in z nohtom pisala po mizi, nato	A
Nisem se ozrl.	Molče	sem se zastrmel v cerkev, ki je v čistem pomladnem	A
se je vijugala ob strmem Suhem plazu. Šli smo	molče.	Samo Silvija je včasih zastokala; saj sem se	A
In zakaj mi niste takoj povedali?« Teta je	molče	pokazala Silvijo, ki je stala sredi groba in	A
litra črnega vina in prvi kozarec sta izpraznila	molče.	Martinu je vino prijetno zagomazelo po vsem životu	A
Samo podkovani čevlji so škripali po kamenju.	Molče	sta šla mimo visokega jeza, kjer se je kalna	A
Blagor ji! ...	Molče	sta prišla do mosta in se molče odzibala čezenj	A
Blagor ji! ... Molče sta prišla do mosta in se	molče	odzibala čezenj, molče sta stopila na široko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani