nova beseda iz Slovenije

lesa (6.284)


vojaške cape, obutu trda, teška, ko de je z      lesa,      ne z ledra, de si ves ožulen, pa fuzetlni, tolk  A
dim - tako in pravil pravljico lepó: »Tam sred      lesa      zapuščen kraj, tam stal je grad zaklet nekdaj  A
leglo brega sipin in sapni sled stesnjenega      lesa,      s spregatvami sivine peskanega; ko kraj kaménja  A
stoji sama zase. Tuja dolga leta raste sredi      lesa,      vetra moč jo maje, listje ji otresa. Veter nosi  A
začaranega sveta. Spet se na poti odpira neba      lesa.      Med njimi bom bosa.   A
jezera sveta ne ogreje sonca več, zaprta je neba      lesa.      Kaj bi hodila ‒ se sprašujem.   A
Drav′ce je planina, tam je hišica, hiš′ca iz      lesa,      tam je tekla moja zibelka. Mlada leta, kam hitite  A
vse pogrebno. . / . / stran 34 . / V MESU      lesa      buči tišina. Smolnato sveža poženem med kolobarji  A
mojega Gospoda. Za tem trenutkom skopim zeva      lesa.      Pa gledam rane mojega Baroda.   A
So se vneli hangarji? Gorijo vagoni      lesa?     Bo ves Trst zgorel?   A
platneno in bi še imelo podplate iz debelega      lesa.      Lesena vrata so prepredena z bodečo žico in  A
dodajanja tistih kosov surovega, pravkar zoblanega      lesa.     Bilo je, kakor da skušajo cepiti na odmrlo trohnobo  A
privezala k stranicam dve nosili iz surovega      lesa      in z žico po sredi, da je bil tovornjak kakor  A
za katero pa mi je on nosil iz predorov kose      lesa      za peč.V nedrjih je imel skrit les, da bi ga  A
so ležala in sedela na pokrovih iz surovega      lesa,      ga najbrž niso več čutila.Midva pa sva zbežala  A
kakor tihotapci in polagali na pod umazane kose      lesa      in me z vprašujočimi pogledi opazovali, če bo  A
Seveda bi dal porcijo vsakemu, tudi brez tistega      lesa,      a tako jo je dobil, kdor je bil bolj iznajdljiv  A
propaganda. Papir za v peč hkrati z revnimi kosi      lesa,      ki so bili poprej skriti za pasom. Vendar šum  A
katerega so zabili dva v trikotnik zbita kosa      lesa.      Kleno telo mirno stoji, obraz je trpko zbran  A
ne drgne krepko poda, ščetine ne grizejo več      lesa,      ampak kakor da samo poplesujejo po njem. Potem  A
in švigajo kakor iskre iz gorečega borovega      lesa.     Ljudje, ki so šli skozi velike preizkušnje in  A
ohlapno visele na kolkih, kakor bi bile res iz      lesa.     Iz širokih hlačnic sta štrleli dve dolgi in tenki  A
rjavi, kakor bi bili res izrezljani iz starega      lesa.      »Ni mi všeč, ni mi všeč!« je nehote  A
perilnik, ki je izdelan iz enega samega kosa      lesa.     In bil je tako gladek in bel še v senci tako  A
pospravi, naravna podobe na steni, podloži kos      lesa      pod trhlo in razjedeno nogo mize, da se ne bi  A
dni. Naredil sem ga iz suhega macesnovega      lesa      in potrudil sem se, da je bil res trden in lep  A
bil je trdno narejen in iz suhega macesnovega      lesa,      toda po štirih letih je sredi najlepšega, pojočega  A
Toda strašno sem gluh in trd, kakor bi bil iz      lesa.     Tudi moja roka je debela in lesena.   A
izrezlja majhen bičevnik iz prožnega brinovega      lesa,      grajskemu sedlarju pa je ukazal, naj ureže jermenček  A
je bil lepo izdelan iz rožnatega mecesnovega      lesa:      stara, zarjavela kosa je bila podobna razpeti  A
zakaj bil je trdno narejen in iz mecesnovega      lesa,      ki le počasi gnije, če ne bi prišla smrt po  A
videti, kakor bi bile izrezljane iz starega      lesa      in ne stkane iz rahlih nitk.Njen drobčkani obraz  A
užitkom vlekel vase vonj pravkar razžaganega      lesa.     Z dobrohotnim zavidanjem je opazoval oba žagarja  A
ga je prebudilo nemirno prestopanje in ropot      lesa,      ki ga je s kopiti pod seboj premetaval in mlel  A
se je zagnal v ograjo in skušal iztrgati kos      lesa,      ki ga bo treščil po glavi Johana Ota. Ni  A
zagrizeno in krčevito bojeval s svojim kosom      lesa      proti sluzasti in oprijemajoči gmoti spodaj  A
ko pod njim ne bo več tega zibajočega se kosa      lesa,      ki ga premetavajo valovi samovoljnega morja  A
misel, kako bi se znebili tega prekletega kosa      lesa.     Kajti zdaj niso prežali samo viharji in agusini  A
edina hrana, se mu je premikal kot kos suhega      lesa      po ožganih ustih. Pristal pa ni.  A
dlaneh, vsi smo skupaj in vsi smo na istem kosu      lesa.      Morje se za to malenkostno razliko ne briga  A
sredi širne vodne planjave plava njihov kos      lesa.     Nemara jih je potegnilo noter in jih vrglo ven  A
beguncev sta se uspela zriniti na nekakšen kos      lesa,      kjer je vladala popolna zmeda, kjer ni nihče  A
obarvanega lica in prestreljenih udov. Ob tistem kosu      lesa;      ki je bil nekdaj roka, je ležalo nekaj cunj  A
Nekaj tresk in nekaj vlažnega razpadajočega      lesa      bo ostalo. Kapela je bila s svojo temno rdečo  A
vsekakor pa kamen, . / . / stran 344 . / kos      lesa      ali kak drug pripraven predmet, ki ga bo zalučal  A
ni prebodel srca; tu so bergle in palice, iz      lesa      izrezljana srca, mnogo src, jetra, pljuča, roke  A
ga s palicami in rokami komaj rešujejo izpod      lesa      in kamenja, težkih kosov, lahkih za deročo vodo  A
usule z nekega voza, mimo prinese velik kos      lesa,      odtrgano stranico nekega voza, in Tobija se  A
in zdaj stvar, ki jo vrže navzdol kakor kos      lesa,      kamen ali tisto štrlečo romarsko palico.   A
k lončeni peči, počepnila in začela s kosom      lesa      obračati pepel.Našla je kos žerjavice, vrgla  A
ležal polomljen plug in nekaj črvivih kosov      lesa,      za katere ni bilo več mogoče ugotoviti, kakšnemu  A
Isarju je zagorel nek senik, gorelo je skladišče      lesa,      kmalu zatem pa tudi nekaj lop v okolici pivovarne  A
posestnik, čeprav je on daroval nekaj vozov      lesa      za gradnje v Gornjem Gradu.Sel bo, je govoril  A
robu mesta, okrog hiše so bili razmetani kupi      lesa,      Mihael je tesaril, kadar ni vodil romarjev,  A
zapuščeno gradbišče, na njem so kupi nametanega      lesa,      late, skladovnice rezanega kamenja, ki so ga  A
prijemališče je v dlani, nohti pa oster zasad v mehkobo      lesa.      Nohti mladice, iz katerih se trn ostri.   A
/ . / stran 165 . / Spomnil sem se na kos      lesa,      ki je ležal na dvorišču.S sekiro ostro odcepleno  A
razumel, kako se lahko petletni otrok spomni kosa      lesa,      ki leži pred vrati na dvorišču, in ga postavi  A
prasketajoče vzpenjati navzgor po kupu suhega      lesa,      tja gor, kjer čaka ranljivo in mehko človeško  A
njegovega stanovanja pa tudi ne. Kosi raztreščenega      lesa      so se držali tečajev.Izza vrat na hodnikih so  A
Indijanca. Naseljenci se med žaganjem stavbnega      lesa      niso utegnili ukvarjati z njim.Nekdo mu je nesel  A
približevala hitro in zanesljivo. Temni kup      lesa      tam spodaj je prihajal bliže in bliže, Antón  A
površine listov, ki so papir, telo ne zaznava teže      lesa,      ki je klop.Pozabljena, kot da je nikoli ne bi  A
straneh njeni najemniki kurijo zadnje ostanke      lesa,      pripravljenega za to zimo, in grejejo stene  A
Glavina tam v svojem zasilnem bivališču, iz      lesa      zgrajenem, nekje v Abesiniji.Toda onadva sta  A
Glavinovo prebivališče je bilo čudna zmes      lesa      in opeke, ostankov železniških vagonov in lepenke  A
govorjenje. Stene so bile vendarle tako debele - iz      lesa      železniških vagonov - da posameznih besed ni  A
so pod zgubljeno belo barvo kazala rjave lise      lesa.     Zdaj bova ugasila luč, je šepnil Kadrovski, ne  A
da je bil tisti dan takšen. Za skladovnicami      lesa      je bilo pijančevanje, Teršič je prepovedal obiske  A
polivati kupe pohištva, papirja, vsakršnega      lesa      in plastike.V bloku C so imeli komando, delovali  A
smrdeča trupla. Pri vhodu v naš blok so za kupom      lesa      in madracev nervozno postopali stražarji.Eden  A
hotel, skozi noč, čez dvorišče, mimo skladovnic      lesa      za delavnicami, seveda samo do žice, onkraj  A
nameravali napasti frontalno, čez žico in barikade iz      lesa,      sodov, smetarskih kant, polomljenega pohištva  A
zanimal. . / . / stran 128 . / Ob skladovnici      lesa      sta dva tipa slačila svetlolasega fanta.Tako  A
in izginili nekje v sončnem zavetju dišečega      lesa.     Policaja sta še malo gledala, potem sta tudi  A
hiše v njeni okolici. Delavnice, skladovnice      lesa      za njimi, vsak prekleti avto, ki bo pripeljal  A
so mogoče ob stenah, morda za skladovnicami      lesa,      mogoče so se specialci pritajili in postavili  A
mimo praznih delavnic in očrnelih skladovnic      lesa      proti žici. Ob žici ni bilo nikogar, napadalci  A
fanta, ki so ga uporabljali za skladovnicami      lesa,      za njim pa še nekaj mlajših moških, skoraj dečkov  A
roke; ni torej čuda, če je vse okajeno, kar je      lesa      v Premčevi hiši. V nedeljo po teh dogodkih,  A
odpre se jima krasen razgled. Stala sta ob robu      lesa,      in pod njima je ležala pisana dolina.Njive,  A
znali.« Potem pove o stolcu, da je iz devet vrst      lesa      narejen; les pa se je sekal na sveti večer.  A
pristavil, in Juri mu je prižgal baklo iz smrekovega      lesa,      s tuljem ovitega in v smolo pomočenega, kakršne  A
Takšnega mizarja ni. In glej, koliko ima      lesa      pripravljenega! Orehovega, hrastovega, javorovega  A
kupovati krmo, in določil je, koliko je v gozdu      lesa      zrelega za prodaj brez škode.Napravil je dražbo  A
vi drugi pa vsi v gozd in prinesite suhega      lesa,      kolikor morete nesti.Bomo naredili ogenj in  A
k Mani; morebiti ima kaj odveč. Tele odpadke      lesa      tudi lahko pobereš.V skladanico mi pa nikar  A
tja gredo vsi drugi. ‒ No, mi o volku, volk iz      lesa.     So že tukaj.«   A
žalostna, in sin se je porogljivo smejal. Zastran      lesa      pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v gozd. V  A
Škoda se tudi ne zgodi. Starega      lesa,      ki bi sicer segnil, leži povsod dosti in ognji  A
drevesa, ovce, krave, volke in pastirce, vse iz      lesa      rezane in živo pobarvane.Spredaj utrdi vrsto  A
obstala. Križani Zveličar se je žalostno oziral z      lesa.     Tako žalosten je bil tudi njun pogled, ko sta  A
to potujoč Cigan, ki je iz mehkega topolinega      lesa      izdeloval korita.Bil je v tem poslu velik mojster  A
sladkorja ‒ temveč sta vidva iz zdravega črnega      lesa,      ki ga nobena sekira ne razseka! ju je na daleč  A
zdelo, da se prsti še koj oprijemljejo rešilnega      lesa      in se giblje pod rastlinjem.Skrbno so ga stražili  A
nično deklico, sam narejen iz mehkega materinega      lesa,      narejen s trdim očetovim orodjem, a iz lesa  A
lesa, narejen s trdim očetovim orodjem, a iz      lesa      matere, se zaobljubil suhcenemu dekliču, katerega  A
poleglo rožljanje ključev in ječavo udajanje      lesa      grofovski teži, že je pozvonilo pred oltar.  A
če se bo, se bo spet slišalo hrstenje suhega      lesa.      Mestoma korakata eden za drugim in Buterna  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA