nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Mrtvi se je z rokami dotikal stranic in kadar koli so mu roke privili na telo, so s časom spet zlezle z okroglega telesa za deske in grabile po njih. In še potem, ko so trup založili s cvetjem in roke obtežili z venci, se je zdelo, da se prsti še koj oprijemljejo rešilnega lesa in se giblje pod rastlinjem. Skrbno so ga stražili različni sloji in stanovi trga in mu branili, da se ni povrnil v življenje in je ostal na svojem mestu, medtem ko je ljudstvo plalo okoli par, vtikljivo vleklo na oči izračunanje za naslednji premik nad trebuhom, primerjalo telo na parah s tistim, kar je ostalo od njega na fotografiji, povečani in črno zarobljeni, obešeni izpod stropa, ali se zamikalo v prebiranje osmrtnice, iz katere je bilo razvidno, za kaj se je v tem kraju izplačalo živeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani