nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Simon ga ni poslušal, poznal je daljne dežele, vedel je, da vsi hočejo kaj vedeti o njih, povsod se govori o Kitajski in Ameriki, o zlatih zakladih, o divjakih in levih in orjaških kačah.
Simon se je tisti večer nekoliko odsotno zapletel v pomenek z nekim posestnikom, mož je bil skoraj objokan, vsekakor pa že precej nadelan, rekel je, da nikoli ne pije, ima dve hčeri, sina v Trstu, psa Arona, velik kos gozda, njive in konje, žena mu je umrla, Bog ji daj mir, ampak danes pije, ker je obupan: že ves dan stoji pred škofijo in čaka, da ga Prečastiti sprejme, Prečastiti pa zanj nima časa, Prečastiti nikomur ne more odsvetovati romanja v Kelmorajn, pa čeprav je on, oskrbnik na posestvu barona Leopolda Henrika von Windischa in tudi sam posestnik, čeprav je on daroval nekaj vozov lesa za gradnje v Gornjem Gradu. Sel bo, je govoril, tudi on bo šel na to romanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani