led (3.862)

ljubezni? Takšnih, ki starcu raztopijo v žilah	led	in mu za hip pričarajo mladostno hrepenenje	A
opazila, da je nekaj za ovinkom ... Je pa trd, ta	led	na kolovozu, kaj?Jaz na smučeh že ne grem več	A
Ko zdaj-le brílo je krog prhle koče, Na ôknih	led	je vence víl cvetoče. Na smrt je bolna ôna mi	A
In sábelj posluša žvenkét. Sám sneg in sám	led	po poljanah, Božični razsaja vihár, A v srcih	A
težka kot megla večerna, mrzla kakor gorski	led?	Ali trudnega trpina ne pustiš nikdar, nikjer	A
No, zdaj je proč! Naj bisere na dnu mi čuva	led,	da nikdar več od tu ne pridejo na dan! Po kaj	A
angel, demon li, vodeč v proprast, li mrzli	led,	li ogenj končujoči, li kamen, trst se vedno	A
njih le tvoja cena razodeva, pred njimi noče	led	srcá bežati. Marskteri romar gre v Rim, v Kompos	A
Kaj mi mari, starini! Pozimi zrem	led	in poleti zrem cvet, dedov ded, tam v dolini	A
Spet so kaplje se sesedle, spet se je ponovil	led.	SLIKA Z neba sonce gleda ukrajinske stepe	A
stolpnih linah so srti spoznav, so sablje vedet, je	led	je led. 89 GRAD	A
so srti spoznav, so sablje vedet, je led je	led.	89 GRAD	A
oblaka je nenaden. Sonce, ki se razlije čez	led,	čez poprh modrine, zažari v neznosnih odtenkih	A
prebrisan zdaj je svet Nihče ti noče več na	led	‒ (Na lim nihče, sem téla reči,) Takó, da včasi	A
deževen dan. Matajur . /\ .. stran 24 . \/	Led	nad prepadom pogasi ogenj vzpona. Povratek je	A
ledenih, zametov ni in stez sneženih, izginil	led	s koles je mlinskih. Od mlina blatna pot v dolino	A
izpili... Prste, poglej, imam take, kakor bi v	led	jih namakal: mrzle in trde, kaj hočem? Šel bom	A
beli sneg pred njim kopni, za njim topi se trdi	led,	in kamor krene mu pogled, na gredah se pokaže	A
potihne, le vêli ‒ bič se razdrobi, le žêli ‒	led	se raztopi, in roka, ki je prej grozila, bo	A
cvetice, k vam bom goreče pritisnila lice. Tajaj	led,	tajaj led, lice gorkó, da mi po cesti pogleda	A
bom goreče pritisnila lice. Tajaj led, tajaj	led,	lice gorkó, da mi po cesti pogleda okó. Vidim	A
pokrije naj breg! Naj voda zastane, se skrije pod	led,	naj pota mi znane pokrije zavet! Naj v tmo se	A
pela pevska žila; če pa ti mi kri razgreješ,	led	otajaš okol srca, vsaka misel mi bo pesem, vsaka	A
Vabi Dolenj′c v gorke doline. Mrzel je	led,	pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam sije, trta	A
Dan in takoj noč.	Led	v kropu. Zato bi rada večer.	A
ali pripoje, da je hkrati »predrti balon« ali »	led	v kropu«, pa vendar te podobe, ki zazvene včasih	A
»No saj, na sonce bi šla!« »Kakor da imam	led	v sklepih,« je rekla. Vsak dan ji poreče to	A
je še rekel. »Ne, ni me lahko speljati na	led,	« je rekel sergente že ves blaženo viseč na trnku	A
Skopičnik je zamrznjen, perilnik je vkovan v	led,	samo pod ledeno skorjo tiho klokota voda.	A
Skopičnik je zamrznjen, perilnik je vkovan v	led,	on pa je star sedemdeset let. - Kaj	A
Spreletel ga je mrzel srh in obstal je kakor v	led	vkovan ter čakal, da se bo trobenta spet oglasila	A
sam prebutal, ker se je dal Arnacu speljati na	led.	»Kaj bo rekel župnik, če mu to pride	A
nabralo veliko vode. In ko je voda zmrznila, je	led	razgnal razpoko do kraja.Tako se je rodil kamen	A
hitreje, kakor se vrti kolo na koritca? Zakaj	led	bobni, dokler se redi, potem pa ne več?In led	A
bobni, dokler se redi, potem pa ne več? In	led	ga je tudi pokopal.Toda o tem kasneje.	A
nato vzdihnil, češ kako lepo bi bilo, če bi bil	led	že dovolj trden - bilo je namreč sredi zime	A
takrat. Začeli so se takoj prepirati, ali je	led	že dovolj trden ali še ni dovolj trden, da bi	A
nekaj za Ravničarja. Začel je trditi, da te	led	drži, čeprav še ni dovolj trden, samo če se	A
»A!« je jeknil pob. »	Led	se je udrl?« »O, ne!	A
luknjo, ki jo je bil še isti večer sam vsekal v	led,	da je lahko naplal vode za živino.Tako je to	A
boš rešil? Voda je najmanj pet metrov globoka,	led	čez in čez in tema kakor v rogu.Teden dni so	A
tudi na novo življenje, ki ga nosi v sebi,	led	okrog srca se taja, velike ledene plošče se	A
takih, ki ne grejo k maši. Natovarjali so	led	skupaj s pivom, pojasni. In kaj je v pivovarni	A
dvajset dolarjev na stavi. Martinov pes hrusta	led.	Ščurki lezejo iz špranj.	A
legel med vrata Martinov pes in začel hrustljati	led.	Gospodar je sedel ob baru.	A
vrati je vsako noč ležal Martinov pes in hrustal	led.	Ana je telefonirala.	A
imajo tukaj balcony parties, srkajo, grizejo	led,	potijo se, pahljajo se, šepetajo, včasih vpijejo	A
Kolo je šlo z vlakom.« S prsti je jemala	led	iz kozarca in ga grizljala. »Glej,« je	A
pozdrav, Irene je vprašala, ali sme tudi ona vreči	led.	Martin je pokimal.	A
počuti Martinov pes. Leži med vrati, hrusta	led,	smrči, včasih zadovoljno zarenči v spanju.To	A
Johan, previdno je izbiral pot, da se ne bi	led	pod njima udrl, nekajkrat je preskočil razpoko	A
premikati, da se srajce, mokre in mrzle kot	led,	ne bi dotaknile hrbtov.Bili so podobni kipom	A
Izprosil si je nekaj cigaret, potem pa, ko je bil	led	prebit, kar naravnost vprašal, ali so res na	A
to zdaj ni igra - človek je hladnokrven kot	led,	je pomislil, izguba živcev na položaju je bržkone	A
šest prstov na nogi?« ga je vprašal, da prebije	led,	pa tudi radovednost ga je mučila. »Ne znam.	A
oddal v bolnišnici, kjer jih bodo spravili na	led	in ne bodo več v njegovi pristojnosti!Le krste	A
lepo pšenico, trdo kakor jeklo in svetlo kakor	led.	Ko pa pridem z vozom nakladat, je bilo pa vse	A
juga in začel izpodkopavati zimske utrdbe.	Led	se je tajal, in sneg se je umikal iz doline	A
in pisano tančico. Kaj pomeni sv. Matija, ki	led	razbija, kaj burja, ki išče Jurija, to so otroci	A
zdaj pa govori! Kako si kuščarje speljal na	led?	« ga povpraša gospodar. »Z Jernačem sva spala	A
In pa v tako mrzlo vodo, ali pa še celo pod	led.	Mogli bi si ga sicer tudi naročiti od koderkoli	A
Pot je bila težka. Razorano cesto je pokrival	led.	Debelo kamenje je štrlelo kvišku.	A
sledi . / . / stran 42 . / v belem stišju poka	led	ledena roža dela cvet sneg se ulega na poti	A
upaljač vžge in iz žekna ognjenika se izlije	led.	Vrišč zaženeta, jedrska eksplozija izsili grloma	A
napravil! Dobrot se je bil preobjedel, pa je šel na	led	plesat kakor osel.Bierkopf je bil sicer energičen	A
Podala mi je roko, pa je bila tako mrzla kakor	led	... tako čudno mrzla, kar zgenil sem se.Bogve	A
kotov in iz mrzlih dvorišč stari umazani sneg in	led	in ga zvozijo na glavni trg. Tam ga lepo in	A
kako in kaj; na mizo so priromali štefani ‒ in	led	je bil prebit!Zdaj so se razvozlali jeziki in	A
soprogi: »Imam gosta, postavi par steklenic v	led,	že veš!«Gospod državni poslanec je vedel, kako	A
te planine, jako so posrečene! Večni sneg in	led	razkošno jim pokrivata častitljive glave in	A
smatral to žensko za pridno in da sem se ji dal na	led	speljati s svojo usmiljenostjo, jaz, ki sem	A
sem prinesel. Taka je ko kristal in mrzla ko	led,	« je gospod Kališnik hitel z vrčem pred kočo	A
učitelju se je moj ugled povečal. Trdi začetni	led	je bil prebit. Noben součenec me ni več zbodel	A
jim nihče ne ve, je bil po vsej Gorenjski sam	led.	Pridričal se je izpod Triglava in od vseh gora	A
je nastalo po ledenem mrazu gorko, se je tudi	led	stajal.Toda pod njim se je na kopni zemlji pokazalo	A
očetom po mostu čeznjo.« »Ko je bil tu sam	led,	ljudi ni bilo.V kaki votlini morda, od koder	A
konec februarja god sv. Matija, so rekli: Matija	led	prebija, če ga ni, ga naredi.In ko je prišel	A
toliko, da bo srce razločilo, ali je ogenj ali je	led,	in takrat šele bodo srca mogla izpregovoriti	A
pokazala skozi šipo. "Poglej, na jezeru je	led,	da se sankajo in drsajo, poleti smo se pa z	A
danes ne sprevidim, kako si moreta biti ogenj in	led	tako blizu, da enega ne ločiš od drugega.	A
Pogladil sem jo po čelu; bilo je mrzlo, kakor	led,	a doli v obrvih sem začutil potne kaplje, kakor	A
trepeče; pobožala ga je po licih, ki so bila kakor	led.	Neznana groza ji je hladno dihnila v dušo.	A
mati v veži, slišal pa je samo glas gospodinje.	Led	mu je curljal po licih in životu, tresel se	A
morda celó jabolk in orehov? Mraz je zunaj in	led	se drobi pod nogami... Zadremala je in	A
bil obenem tudi mir, trd, čist, prozoren kakor	led.	-	A
zakaj ni ga sonca tako žarečega, da bi raztopilo	led	okoli mojega srca. Pojdi zbogom in ne ozri se	A
skozi razpokane duri, skozi razbita okna in	led	se je delal na vlažnih stenah.Stokanje in zdihovanje	A
in čakale so nanje gole stene, ki se je delal	led	na njih, da jih sprejmo v poslednje zavetje	A
ilovica razmehčala in je bila spolzka kakor	led;	še bosemu je drčalo.Nikjer in nikoli ni bilo	A
globoko noč ... Ana je hipoma vstala. Čutila je	led	na obrazu, na rokah, na vsem telesu.Gledala	A
Segla sta si v roko; njena je bila topla; kakor	led	je bila njegova. In nato je govorila s tistim	A
Luka vztrepetal, kakor da bi mu bili položili	led	na ves život, ogrnili ga golega v ledeno plahto	A
moja hči, - in njena lica so bila mrzla, kakor	led	in njene roke trde in odrevenele.Vzamem jo v	A
Strmel sem vanjo in v obraz mi je puhnilo kakor	led.	”Kam, mati?“	A
strašnemu ”scherzu“ simfonije. Čutim, da ovija	led	moje srce; da klone v prah moja duša, da ona	A
kjer je stala njegova postelja, pa se je delal	led	na steni.V sobi so kurili, ali gorko je bilo	A
Drsi,« je dejal Lipe in pognal okovano palico v	led.	»Da,« je odvrnila ona in si mislila	A
topla sapa, v kateri se spomladi tajata sneg in	led	na gorskih vrhovih, tako je dihnil name angel	A
je trda zemlja, ako jo pokriva dolgi zimski	led!	« »In ali si dobil dispenzo, pater polkovnik	A
čutila ni mraza ni bolečine, dasi ji je tanki	led	rezal v meso in se je potok rdečil od nje krvi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani