Oh, saj te kličemo očeta, čuj prošnjo siromaka‒kmeta, sprejmi naš jok in vzdih in stok, ne uniči žuljev pridnih rok! Ti migni ‒ blisku žar se upihne, le prst zavzdigni ‒ grom potihne, le vêli ‒ bič se razdrobi, le žêli ‒ led se raztopi, in roka, ki je prej grozila, bo blagoslov na nas rosila. Zanesi nam, zanesi, Bog, otmì nas rev, otmì nadlog!