led (101-200)

Metternicha je še bolj pobledelo. Odgovoril je kot	led	mrzlo: »Imate še kaj dostaviti, grof Capodistrias	A
delala tako, kakor bi ga ne bila umela. »Na	led	ne zahajate?« je vprašala.»Ne!«	A
vas drugače privoščil tej krajini, kjer sta	led	in sneg, kjer ni cvetja ne modrega obnebja!	A
imam nekaj prav rahlega piva, mrzlega kakor	led	sredi zime.V peči pa se greje v rumeno pečeno	A
obila vina, a rečem vam, da se mi kri kot mrzel	led	vlači po žilah in da mi je časih pri srcu, kot	A
v Rusijo, v Sibirijo, ali tja, kjer je večni	led	in sneg!Da nisem opazil ničesar!«	A
različnih . / . / stran 209 . / mestih spustila na	led	in da imata potem premeriti zamrznjeno vršino	A
samokres Welserju iz rok in se lahno spustil na	led.	»Gospod Tekstor!« spregovori Welser, »odpustite	A
Filip, kako je treščila svinčenka predenj na	led,	potem pa odskočila in žvižgaje se izgubila v	A
veje. Padel je na koleno, potem pa z obrazom na	led,	kjer je obležal kakor mrtev.Ko je oni dospel	A
kšn pseudopsiholog reče, da se babe ne da na	led	pelat, če more. ‒Ben te Sibirarja, da res.	A
popraskal za ušesi: »Ali pa mi njega speljemo na	led,	če nanese prilika.« »Da se mi ne vtaknete vmes	A
vračali na mostišča. Bi jih utegnil čez noč	led,	ki bi zaprl drevakom pot, pa bi še ne držal	A
prida rib. Kmalu pa še tiste redke pokrije	led.	Ostrorogi je bil sebe in svoje obilno oskrbel	A
je domislil, da pogleda za Jezerno, preden mu	led	zapre pot do nje. Kasneje bo komaj utegnil	A
s koliščem, da ga pomlad ne prehiti in se mu	led	ne stali pod nogami. Ogrnil je čez spodnji kožuh	A
Jezero je zamrzovalo.	Led	je hitel od bregov proti globinam in se strnil	A
mrzel veter je bril prek zamrzle planjave.	Led	je postajal čedalje debelejši.Voda je odtekala	A
Silna teža je iskala nove opore.	Led	se je pričel lomiti in pokati.Razlegali so se	A
Jezero je zamrznilo. Najprej so si upali iti na	led	otroci. Kar niso megli dočakati drsanja.	A
so prinesli pastirji spet mleko v kolišča.	Led	se je utrdil.Prekril ga je tanek srež.	A
Prekril ga je tanek srež. Zasreženi	led	je pretekla ponoči tolpa volkov.Nikomur več	A
mu je, da bo kar prav. Udaril je z nogo ob	led	in glasno spregovoril: »Tu bo sredina mojega	A
leskovih palic zvezano mostišče v malem. Nazaj na	led	se je Ostrorogi vrnil z različno dolgimi šibami	A
kole, ki bodo nosili mostišče. Prvo luknjo v	led	izdolbe sam, z dletom, ki jih je bil več izbrusil	A
Ni se menil. Še takrat ne, ko je	led	prebil in mu je brizgnila voda po rokah in v	A
Spodaj ga je prijela ilovica, zgoraj ga je držal	led.	»Zabijati kolišče poleti iz premikajočih se drevakov	A
čedalje niže ugrezal. Od težkih udarcev je	led	daleč naokoli bobnel. Posebno, kadar je poprijel	A
kadar je poprijel Ostrorogi sam. In so dolbli	led	in uravnavali in zabijali kole, da je postalo	A
obsevalo rjave hrbte. Mraza, ki ga je izdihaval	led,	niti čutili niso več. Na prve štiri, nizko do	A
do stavišča. Kdo bo pa smel dolbsti luknje v	led	in vihteti bat, so se pa kar spopadli med sabo	A
vodi in na našem ledu nimaš nič opraviti.« »	Led	in voda sta vseh.«Sulec je Karpa zviška pogledal	A
KOLIŠČE Mrzlih dni kar ni hotelo biti konec.	Led	se je debelil in megla je puščala na njem vedno	A
Jelen je šel po pristajnem mostu k Brkatemu na	led.	Som si je ogledal od vseh strani bodoče naselje	A
ne marate biti pametni, pa skusite. In naj se	led	pod mano udere in naj utonem pod njim, če ne	A
visoko odgnal in z vso težo poskočil nazaj na	led.	Prelomil ga je.	A
»Ne bom.« Ostrorogi je topotnil z nogo ob	led.	Iz poči pod njim je brizgnila voda in se razlila	A
pletene stene. Če ne bo šlo drugače, pretolčejo	led	na plitvini in nakopljejo ilovico iz jezernega	A
obraz. Poudarno je povedala: »Naj primrznem na	led	in se sama vanj spremenim in se spomladi z njim	A
sama doma. Vsi trije so odšli z mostišča na	led.	Navezali so si drsalke.	A
in dve manjši, so daleč metale svoje sence na	led.	Koče same, čeprav nove, le kaj malega bo treba	A
zmetavali s streh in še naprej z mostišča na	led.	Preden je nehalo snežiti, so bila kolišča v zamrzlem	A
zaspala kakor ubita. Še če bi pod koliščem počil	led,	se ne bosta zbudila. Los je bil kar nejevoljen	A
pod bobrov jez. Odmetali so sneg in prebili	led	in dvignili najmanjši drevak. Kaj bi Kodrolaska	A
jezeru se je pričel lomiti in gromovito pokati	led.	Mostišča so bila odrezana od otokov in trdine	A
družine. Pa saj je odjuga pregnala z jezera	led.	Ne bo jim manjkalo rib, čeprav še nima pravih	A
počilo, kakor bi se bil razklal za ped debel	led	vzdolž vsega Velikega jezera. Ostrorogi Jelen	A
prenesti iz spodnjega Dolgega potoka v gornjega čez	led	in se niti zbudila nisem?« Jelen je razširil	A
je zgoraj zatela smrt. Udrl se je bil tenak	led.	Ugreznil bi se bil, da je bilo močvirje bolj	A
Veliko jezero je skoraj čez noč zamrznilo.	Led	je bil gladek in zdrsen.Prve dni je blestel	A
po razsežni planjavi proti Plešivci. Počil je	led.	Menda izpod kolišča Ostrorogovcev prav do naselja	A
s svojimi orožarji se je poglavar vrnil čez	led	nazaj in skozi meglo na kolišče. Ne.Ne bo pričakal	A
v kopnem skrival drevak. Orel je prišel na	led.	Pa ne na kraju, kjer je mislil.	A
trdine, po kateri se je usmerjal, je počepal na	led	in z rokami v srezu iskal sledov.Za vse na svetu	A
Po dolgem trudu je le začutil pod nogo gladek	led.	Koj je bil spet na vseh štirih. Ne.	A
stopala proti sredini močvirja. Pri kraju je bil	led	kar trden.Kmalu pa mu ni več zaupala.	A
po čudni pripovedbi in po manevru Blaževem na	led	speljati in da je en del skrivnosti izdal, če	A
prsmi. Ti si trda, lesena klada in mrzel kakor	led	pozimi.Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi	A
doktorjem. Pa on je bil gladek in mrzel ko	led.	Še tega ni mogel o njem nikdo povedati, je li	A
zakriči, ne oglasi se niti jek. Zgrudi se na	led,	moč in zavest ga mineta. Mraz objema nesrečnika	A
vrhovi, ki jih zdaj pokrivajo kameni prodovi in	led,	nekdaj bohotni pašniki in travniki, a razdejali	A
med rebri. Burja mi šepeta belo pravljico in	led	bogato cveti. PIŠ ŠIP Nekaj hladnega je vdrlo	A
srcu pri tej misli. Srce se mu je tajalo kakor	led,	ki ga obseva gorko pomladansko sonce.O da bi	A
Vi ne veste, jaz pa vem, kje je vaša hči!«	Led	je bil prebit.Gospod Mirodolski plane kvišku	A
je premagalo strast. Otajal se je sovraštva	led,	ki mu je obdajal srce; tako gorko mu je bilo	A
poti, ki je bila na več mestih gladka kakor	led.	Misli so mu bile daleč v davnini in spominjal	A
moč, ker je postal vetrc močan in mrzel kakor	led.	Medla svetloba se je širila po soteski, zvezde	A
gozdnih tleh. Hladna noč je bila takrat in prvi	led	se je delal po gozdnih lužah.Tiho je bilo vse	A
ki prinaša našim njivam sneg in našim potokom	led	in če so ptiči, ki so kričali nočojšnjo noč	A
gozdnih tleh. Hladna noč je bila takrat in prvi	led	se je delal po gozdnih lužah.Tiho je bilo vse	A
površje mrtvičnega planeta? Je res tema in	led	in nemo brezzračje?In kako je to videti, če	A
neznosni mraz, kot da ima v kosteh in žilah	led.	Kamorkoli je prišla, prišla je v blagodejno	A
sploh ni več nehal pihati, hoteč ukleniti v	led	vso Zeleno jamo.Na vsem lepem sem začel tekati	A
je že od nekdaj najbolj pri srcu smuški tek.	Led	žvižga ob robnikih, veter mi hladi lica, v obleki	A
spregovoril, kdo ga je poslal med večni sneg in	led	za tarčo mojega ubojnika. Prepričan sem, da	A
steklenica viskija in kozarca, v katerih je rožljal	led.	Pomenljivo me je pogledala.	A
temno, opečeno meso. Koščica poči, nato druga in	led	je prebit: vsi se lotijo polhov in začno vsevprek	A
segla gladina oceanov, čeprav bi se stalil ves	led	na zemeljskih tečajih.Poleg tega pa Hiša sploh	A
Tudi zanje rastejo trave in mahovi, ko se	led	stopi.Tvoja čreda so.	A
ga je imela hudo za norca. In šel ji je na	led,	še preden je prikimala zima. Krasnega nedeljskega	A
Va frontala same torte s krumpirja, pečen	led	pa kebrou med pa špencirala po Štelnarjh, če	A
živobarvno pisane zvezde, tam kakor nežnobarven	led.	Vsa razburjena je stopala Salda po vlažnih,	A
takrat je spoznal, da je tokrat šel pošteno na	led.	»Lisica ... si jo videl ... « je rekel.	A
srepo gledal v Oksidžena. »Speljal me je na	led	... na led.« 6. Blanka in Negra sta močno pogrešali	A
gledal v Oksidžena. »Speljal me je na led ... na	led.	« 6. Blanka in Negra sta močno pogrešali Madeiro	A
tako ni vedel, kaj snema. Speljali smo ga na	led.	« »To ni res,« je rekla Rebeka, »vedel je, še	A
ker se je tako neodgovorno dal speljati na	led.	Na kosilo namreč!	A
rano ‒ hudo zdravilo. ◆ Na jeziku med ‒ v srcu	led.	◆ Na jutri odloženo ‒ v blato položeno.	A
Orel muh ne lovi. ◆ Osel gre le enkrat na	led.	◆ Osel je vodo nosil, pa je od žeje poginil	A
kralja. . / . / stran 192 . / Ko je prišel	led	v kraljeve roke, ga ni bilo skoraj nič več.	A
Ha! Kolikokrat sem, osel, šla na	led,	preden sem spregledala!Da bi ji razodela, kako	A
spoštovana ločenka.« V zraku sem začutila	led.	Nenadoma strašen mraz.	A
okrog je sneg in mraz in zima, srebrno se blešči	led,	v bisernem prahu se otresa ivje, a ti ljudje	A
prinesla v kantah iz mesta. Položila je ruto na	led,	pustila, da se je ohladila, ter obrisala Mimici	A
hitim k vodovodu. Voda je bila mrzla kakor	led.	Sram me je, ali moram reči, da mi je spačil obraz	A
proti hladni vodi, ali ta je bila mrzla kakor	led.	Njeno telesce je zatrepetalo, ali zajokala ni	A
zaškripalo »steklo«. Pozabila je od lani na sneg in	led	in zdaj ji je vse novo. »To ni steklo, to je	A
. / . / stran 243 . / »To ni steklo, to je	led,	« jo poučujem. Ona pa, trmoglavka, ostane pri	A
oblakih sta bila še dež in toča, ne sneg in	led.	Grdi raček pa je bil čedalje samotnejši.	A
lakota, vendar je vztrajal ne glede na mraz in	led,	dokler ni neke noči obtičal v njem in zjutraj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani