lačen (2.139)

je to dobro, ampak hočejo, da si na začetku	lačen.	Mu da menažko in žlico.	A
Hvala, Lojze, sam se čudim, ker sploh nisem	lačen.	LOJZE: Saj še boš, brez skrbi.	A
DEDAL: In hrani. JANKO: Si	lačen?	DEDAL: Ne.	A
se mi kdo smeje, izgubim apetit. Če sem zelo	lačen,	ga ne izgubim, ampak največkrat nisem zelo lačen	A
ga ne izgubim, ampak največkrat nisem zelo	lačen,	ker imam malico tukaj.Kar smejte se, sem rekel	A
habt einen ausgezeichneten Koch. (Pa tudi	lačen	sem po vaši maši, prečastiti.Slišal sem, da	A
FRANC: Pomisli malo. JOŽEF: Ja, da sem	lačen.	FRANC: Že spet.	A
JOŽEF: Saj še nisem bil. FRANC: Zmeraj si	lačen.	JOŽEF: Ni me treba prepričevati.	A
FRANC: Nič poniževalnega ni v tem, če je človek	lačen.	Franc vzame z roko rezino salame, jo nese	A
kdaj v tvojem življenju sploh trenutek, ko nisi	lačen?	JOŽEF: Zdaj vsekakor ni tak trenutek.	A
nasmehom drage pečenke. Jaz pa rečem, da nisem	lačen,	naj mi prinese kaj malega, košček sira ali pa	A
Kaj pa potem? Pri hiši stradavec, lačna ti,	lačen	on, lačni otroci.Kaj potem?	A
nisem prebral, začel sem ga pa. ONA: Si kaj	lačen?	Žejen?	A
HVASTJA: Pomislil sem, da boš na tej poti truden,	lačen	in žejen, zato sem ti prinesel kolin, pohlevnih	A
da človek zvečer nikoli ne vé, če bo zjutraj	lačen.	Bog ti je poslal hudo misel, iz oči ti gleda	A
Milosti in kruha! JACINTA vzklikne:	Lačen	je!Hiti rezat belega kruha.	A
spotoma, ker so bile duri odprte ín ker sem bil	lačen.	PETER: Ne jokaj, sirota, zaradi krače!	A
dosežem z njimi doma?! Kruha, ovsenjaka sem	lačen!	Kaj morem živeti po svoji volji tukaj?!	A
drugačen, resnice manj žejen, ljubezni bolj	lačen.	Pa kaj je ljubezen?	A
in hudó mi je siromaku, ves truden in	lačen	in ves bolan se spotikam ob vsakem koraku	A
postalo je hudó; ide k mucu, dé takó: ”	Lačen	pridem k tebi, glej; sreča o prihodu 'zgíne	A
da spet si bogat , lahko si v trenutku bos,	lačen	in nag! Verjameš, jo ceniš, neguješ vse dni	A
rožo odolin gre z mojim njihov duh zahrbten,	lačen.	Preštevljem krajcarje brodnin, mostnin in sem	A
nore ciprese plavajo in divje svinje krulijo ko	lačen	iščoč skozi meglice juter iščem tvoj obraz pečat	A
vaška pot tja do trga. Dolgčas mi je bilo in	lačen	sem bil, da sem obiral in žvečil robidnice,	A
Južina je tu. Lès pridi, kdor je žejen, kdor je	lačen!	« Drozeg sam je prišepal skozi zelnik	A
ki je z lopato zajemal zemljo, rekel, da je	lačen.	Če hočeš, da kopljem, prinesi kruha, je rekel	A
Cigan sedel na ležišču in se ves dan motal.	Lačen	je bil in imel je čokato telo in debelo glavo	A
njegovo porcijo, a se je uprl. Kar požri jo, če si	lačen	moje mineštre, je rekel in žolti pijavki sta	A
je bila že nekaj dni paralizirana. Nisem bil	lačen	in obračal sem telo, kakor da bi kaj pomagalo	A
namesto da ga napada naravnost. Nisem bil	lačen	vso pot do Alzacije pa tudi vse dni ne, kar	A
spet teči v vrsto na sneg. Da, nič nisem bil	lačen	in nobena zasluga ni bila, če sem oddajal komis	A
imel je prav. A bil sem bolan, če nisem bil	lačen.	Ozdravil me je mir na bloku brezdelnežev.	A
tem navajanjem. Res je, takrat nisem bil več	lačen,	in kdor da je, ko ga glad ne preganja, nima	A
lepenko, ki se je mehko vdajala. Nisem bil	lačen,	odkar sem kašljal, je lakota splahnela, vonj	A
čuti, da preži, takó od daleč kakor zdaj on,	lačen	siromak na človeka, ki na klopci jé kakor zdaj	A
njegovih rok kakršnokoli obliko. Ne, nič ni	lačen	in zaveda se, da ga vonj, ki prihaja iz lončka	A
k Anci in rekla: »Mati, ta prav gotovo ni	lačen,	ker se tako smeje.« Anca bi rada stisnila	A
„Mama!	Lačen!	" In trušč narašča do same gluhote.	A
Moj Bog, še zakuriti nimam s čim!" „Otrok je	lačen,	naš pa vse sam požre!" Postajajo na	A
krilom ter hlipajo, smrkajo in sitnarijo: „Mama,	lačen!	" „Karlo me je tepel, nič večerje mu	A
Kakšna šavra sem!	Lačen	si.Po petnajstih letih se vrneš domov, pa še	A
Jezus, gledam te kakor tujca! Saj si vendar	lačen!	In kje boš spal?	A
sem se skušal nasmehniti. -	Lačen	nisem, spal bom pa v svoji čumnati, če je stara	A
da prebedi noči in noči, z vsem svetom sprt,	lačen	in premrl, in piše, piše, piše, brez pritiska	A
se ga je bal in ga hkrati zaničeval. Bil je	lačen	in lačen tudi v duši, užaljen pa predvsem zaradi	A
bal in ga hkrati zaničeval. Bil je lačen in	lačen	tudi v duši, užaljen pa predvsem zaradi vsega	A
Begunec je in ne izgnanec.	Lačen	je, raztrgan in brez strehe. Hodi po	A
zabljajo na zemljo, na besedo in na kri. Najdù je	lačen,	razcapan in brez strehe.Vidi Buraha, ki je svečenik	A
- Česa mi manjka, si pravi, ko potuje tako	lačen	in raztrgan skozi predmestja?Imam neskončnega	A
bi človek sedel na obcestni kamen in jih lepo	lačen	počakal.Toda dva dni jih ne morem čakati.	A
... In ti? ... Tako mlad si še, da si	lačen.	Razumeš: lačen si! ...«	A
Tako mlad si še, da si lačen. Razumeš:	lačen	si! ...« Te besede so pravi balzam za	A
mu z razumevanjem nasmehne. »Kdo pa še ni bil	lačen?	...« Sovi se kar vidno vračajo prejšnje	A
je rekel. Ljubček, nič nima jesti in zelo	lačen	je in prosi naju, da bi šla gor v kočo po hrano	A
nekaj požret, reče Pavel Vatovic, divje sem	lačen.	Molnarič in Rožman gledata utrujeno, zdelana	A
Boga. Človek mora biti mrzel, leden, suh in	lačen	tako, da lakote ne čuti več, da se lakote niti	A
zaslišal drdranje koles: pripeljali so pošto.	Lačen	novic iz domovine je v hipu pozabil na pogumnega	A
oni strani oceana je zvonilo v prazno. Ni bil	lačen,	ni bil zaspan.Gledal je mački, ki sta hlastno	A
tako hud, če pomisliš, da je bil fant morda	lačen,	toda njegovi tovariši so menili, da je tak človek	A
narezane salame. - Saj res, je rekel Kadrovski,	lačen	moraš biti.Izvoli, je rekel in potisnil krožnik	A
dobro, če že dobro ne, pa vsaj dovolj. Ni bil	lačen,	le psiha ga je zafrkavala, da ga je vidno pobiralo	A
kajti že zelo dolgo ni ničesar zaužil. Pa ni bil	lačen,	le želodec, ki se je od strahu skrčil na velikost	A
sestra, edinega pri zavesti, vprašala, ali je kaj	lačen.	Začuden je ugotovil, da že dva dni ni jedel,	A
Začuden je ugotovil, da že dva dni ni jedel, da je	lačen	kot volk; ko ji je povedal, je sestra menda	A
Fantje v smeh, dekleti pa užaljeni. »Če si tako	lačen,	« je dejala Mana, »ga pa sam imej!« Tone je bil	A
zdravega užitka, kdor ne hodi truden spat in	lačen	jest, kdor išče razvedrila brez dela. Vzgajali	A
To ti je težak človek, včasih priliznjen kot	lačen	maček, drugič robat in na kveder.« »Ne gre;	A
je pristavil Tomažon. »Ej, se bo vrnil, ko bo	lačen,	« je dejal krčmar.»To je ta tujski promet.	A
časih niso bila, in dasi je bil Viljem žejen in	lačen	kakor lahák mlad človek po dolgi poti, vendar	A
I. V gozdu »Mati, ali imate kaj kruha,	lačen	sem!« prosi mali Tonček, kakih sedem let star	A
pravijo tudi Čedad. Prašen, truden, žejen in	lačen	je dospel do tja še pred sončnim zahodom. Dolg	A
gaziš, kakor rak, kadar leze osmokrak, nese	lačen	v žabji grad spredaj klešče, zadaj vrat.«	A
čuje, čuje! Saj še pesnik poje o raku, da nese	lačen	v žabji grad spredaj klešče, zadaj vrat!« vtaknemo	A
kaj kruha? ‒ je zastokal naposled. ‒ Tako sem	lačen,	da bi žeblje grizel. ‒Prijatelj, ‒ se je trpko	A
Ozebline me mučijo, da bi kričal. In	lačen	sem.Strašno je to življenje.	A
krajec ti bodo rade volje odstopili, če boš morda	lačen.	« Ni mu torej preostalo drugega, kot da se je	A
prav rada pogostim z zajtrkom, saj si gotovo	lačen.	« Lajoš je sedel za bogato obloženo mizo, a se	A
nasmejana. »A zdaj se najprej najej, saj si gotovo	lačen,	« je razgrnila culo in položila nanjo marmeladno	A
Halgato. Ker: podžigam si samo še, ko sem	lačen.	Lačen pa sem zadnje čase le redkokdaj.	A
Ker: podžigam si samo še, ko sem lačen.	Lačen	pa sem zadnje čase le redkokdaj. Eh, ja! odmahne	A
lakomno muziciranje navsezadnje, ko je bil žejen,	lačen,	ali ko se mu je zazdelo, da ne bo dobil dovolj	A
stanu, kjer hodi človek razcapan in skoraj vedno	lačen,	naj se trosi potratnost v ljudstvo?Prav nasprotno	A
gologlav po žarkem solncu, žejen kraj hladne vode,	lačen	kraj belega kruha ‒« »Ne budali, mrhobrbec,	A
županu so mlatili, mlatičev dosti, vsak mlatič	lačen	in žejen za tri.Čas je bil južine in so sedli	A
teleta ali od govedine; le toliko vem: zanič je!	Lačen	grem v posteljo, tega nisem bil vajen. Pa saj	A
vprašanjem. Odgovoril je, da pijan ni, pač pa	lačen.	Ona: Zakaj ne je, če je lačen.	A
pijan ni, pač pa lačen. Ona: Zakaj ne je, če je	lačen.	On: Ker nima časa; te čorbe ne bo pil, bolan	A
Oče nebeški ‒ stradajo! Ko noben berač ne gre	lačen	od hiše! On: Za berača imaš, za gospodarja	A
novega, tajnik?« in gre po sobi gor in dol. »	Lačen	sem in žejen,« je odgovoril tajnik. »In pa prismoda	A
se bo že odvadil. . / . / stran 38 . / Tak	lačen	študent, nič nima, nič ni in nič ne bo, če bo	A
je zbudil jasnih oči in zdaj se krega, da je	lačen.	Lačen je in se krega in mati je pri njem z mlekom	A
zbudil jasnih oči in zdaj se krega, da je lačen.	Lačen	je in se krega in mati je pri njem z mlekom	A
domov, oče useka kakor nor in ne pogleda kam.	Lačen	sem bil tudi, nisem vedel, kaj bi počel, in	A
opoldne domov, šele ob dveh se je pritepel prav	lačen	in je pravil, da je bil povabljen h katehetu	A
bisago, »potem greva pa skupaj! Ali si kaj	lačen?	Na no, jej!«	A
pa so bili zato tem bolj mehki, in ker je bil	lačen,	jih je hrustal z lupinami vred.Pokušal je sadje	A
Tonček, strgan je bil kakor kuhar svetega Vida in	lačen	kakor volk.Rekel je, da gre rajši v vodo kakor	A
tačas, ko je ležal v prvem težkem spanju.	Lačen	ni bil, pač pa žejen.Spravil se je nad vrč in	A
grižo, nemara je kaj nezrelega jedel, ko se je	lačen	potikal po svetu.Včasi se mu meša, od žandarjev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani