lačen (301-400)

natanko vem, da sem prišel tja, kakor pride	lačen	popotnik pred gosposka vrata. Dolga cesta je	A
dolga še pred njim. Bos je, blaten do kolen,	lačen	in žejen, truden in žalosten.In ker je truden	A
smehljaje. ”Tudi jaz bi skoraj mislil, da sem	lačen!	“ se je nasmehnil mož. Jelenka je molčala	A
stisnili so mi v roko desetico. ”Da ne boš	lačen,	“ so pripomnili z nekako čudno žalostnim smehljajem	A
jutri bo boljše.“ ”Ali mama, saj jaz nisem	lačen;	jejte Vi.“ In prišla je moja starejša sestra	A
zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil. ”	Lačen	je, pa cvili!“ je rekla sestra. Takrat je	A
vrnil šele čez teden dní, zelo razcapan in zelo	lačen.	Natepli so me dodobrega, jedel pa sem vendarle	A
otrok je capal in kričal po veži, raztrgan,	lačen,	z ozeblimi, višnjevimi nogami in umazanimi obrazi	A
da bi ga lovili: kadar mu bo mraz in kadar bo	lačen,	bolan in utrujen, se povrne sam...« Prestraše	A
opletajo se mi noge... Poceni je vino, če je človek	lačen!	...Pozdravljen, patron moj, sveti Frančišek, ki	A
zatisnil oči ter se potuhnil. Premražen, truden,	lačen	in žejen je bil od dolge poti.Pod večer se je	A
kjer je kosil in večerjal; in začutil je, da je	lačen.	Ko je vstopil, ga je natakarica osupla pogledala	A
bilo zame nič lepega na svetu. Raztrgan in	lačen,	ponižen in plah sem se plazil po trnjevi cesti	A
tudi truden pravzaprav nisem bil preveč, samo	lačen	sem bil, lačen od sile, da bi jedel travo, če	A
pravzaprav nisem bil preveč, samo lačen sem bil,	lačen	od sile, da bi jedel travo, če bi je kaj bilo	A
Zakaj bi mu ne postregla to noč, če je žejen in	lačen?	“ Zlodej si je obliznil ustnice, nato se je	A
Šel je nekoč fant po cesti, ves žalosten in	lačen.	Pa pride gospod in ga potrka po rami...«	A
Ko se je vzdramil, je bilo jutro.	Lačen	je bil in žejen in kosti so ga bolele.Lojzeta	A
Zakaj da sem slabe volje, ti bom precej povedal:	lačen	sem!“ Ko je Lojze povečerjal, si je obrisal	A
Bolnišnice stoje na vseh koncih in krajih; če si	lačen,	podstavi nogo pod kolo, pa boš imel najmanj	A
Šele ko je kosil, je občutil, da je bil hudo	lačen.	”Žganje bi me bilo skoraj osleparilo,“ je pomislil	A
izpustim, zato ker si mi večerjo kupil; ko sem bil	lačen.	“ Šel je z njim in ga je položil na trdo posteljo	A
kupil žganja za poslednje vinarje. Ker je bil	lačen,	mu je seglo žganje močno v glavo; ko je vstal	A
Kaj naj bi te bili na cesto zavalili?“ ”	Lačen	sem,“ je hotel reči Pavle, pa ga je obšel sram	A
Kam, otrok, in čemu jokaš?“ ”Truden sem in	lačen!	“ je rekel otrok. Tujec se je nagnil k njemu	A
ustvarjen iz senc in sanj! ... Naroči večerjo, ker	lačen	sem!“ Naročil sem večerjo.	A
samotna, siromašna koča; tam za kaščo je cvilil	lačen	pes in kakor jok se je razlegalo po pokrajini	A
Tako lep in dober otrok je bil ... Ampak ti si	lačen,	Peter ... jaz bi ti rekla rajša Pavel, čeprav	A
petsto goldinarjev, jaz jih nimam ... Ali si	lačen?	Zdaj je enajst, ob dvanajstih bo kosilo.	A
preko gležnjev mu je segal gorki prah; šel je in	lačen	je bil.Tako je ugledal tam, kako so plezali	A
kakor vsi drugi, prav . / . / stran 239 . / tako	lačen	in ubog; tudi drugi so bili vmes, ki so imeli	A
lepo v naročje in je gledal naravnost v sonce. ”	Lačen	sem in žejen!“ je mislil Peter, počasi je vzel	A
Tako je storil, ampak smrti ni bilo.	Lačen	je bil, truden in bolan.Pa je pomislil: ”Velikokrat	A
pečejo drugačnega kruha nego v Prisojnici!“ Zakaj	lačen	je bil. Župan pa je tedaj ukazal biriču:	A
minila, Šimen je sedel v zlati kočiji in je bil	lačen	in žejen. Lačni in žejni pa so bili tudi belci	A
žametni blazini, v svoji zlati kočiji, in je bil	lačen	in žejen.Ustna so mu pokala, pred očmi se mu	A
pisanim oznanilom. Jaz, Šimen Sirotnikov, sem	lačen	in kdo mi bo dal kruha?Žejen sem in kdo mi ponudi	A
Take misli so obšle Šimna, zato ker je bil	lačen	in žejen. Videl je obadva biriča, ki sta prijetna	A
kakor je bilo treba. Če bi zdajle rekel pravici:	Lačen	sem in žejen, tudi moja postelja je trda --	A
pravica? Odgovorila bi: Nič me ne briga, če si	lačen	in žejen in tudi tvoja postelja me nič ne briga	A
pa nič ne premišljuj; če je napisano, da bodi	lačen	in žejen, blagruj postavo ter bodi lačen in	A
bodi lačen in žejen, blagruj postavo ter bodi	lačen	in žejen; če je pa napisano, da umri od vsega	A
Sirotniki ...“ Tako daleč je mislil Šimen, ker je bil	lačen	in žejen in pa ker ni imel drugačnega opravila	A
in omahnil je z vsem životom na kamenje. ”	Lačen	sem!“ je rekel; nato pa ni izpregovoril več	A
verno pazita, vajinim rokam je izročen!“ ”Da je	lačen,	je dejal!“ Tedaj sta se župana spogledala	A
v Prisojnico. Ti pa ga nisi vprašal, če je	lačen	in žejen, nisi mu rezal kruha, ne točil vode	A
ga je mnogokdaj; ni se pritoževal, če je bil	lačen	in žejen; in bil je lačen in žejen mnogokdaj	A
pritoževal, če je bil lačen in žejen; in bil je	lačen	in žejen mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila	A
pogleda mati. »Sedi, Herbart, sedi in povej: si	lačen,	žejen ali truden?« »Ni treba, mati,« odkloni	A
mi bolan.« . / . / stran 155 . / »Vuk, ti si	lačen.	Pojdi doli h gospodi, počakaj na večerjo.	A
ženinu pa vsega, česar si želita. Ubog revež sem,	lačen	in moker.« Šele sedaj so se ozrli svati	A
prikimal svatom Juri, »saj je sestradan ko pes.« »	Lačen	pa, lačen,« je resneje dejal Martin. Krošnja	A
Juri, »saj je sestradan ko pes.« »Lačen pa,	lačen,	« je resneje dejal Martin. Krošnja je kljubovalno	A
oddahnila se je, ko je prišel Anže k njej na peč. »	Lačen	sem!« je dejal nekako vdan v razmerje, v kakršnem	A
in prišla. Zakaj kljub temu, da je bil Anže	lačen,	ne bi bil človek verjel, kako se je te dni kurilo	A
da je bil Anže baš danes na vse zgodaj silno	lačen.	In nič hudega sluteč jo mahne v kuhinjo.	A
sme greti za ognjiščem, zlasti če je tešč in	lačen.	Pa je slabo naletel.	A
Ni dobro doma. Večkrat sem bil	lačen	ko sit.Potem me je dal oče v šolo k čevljarju	A
ti pa daj hleb na mizo. Gospod obhodnik je	lačen.	« Obhodnik je vzel ključ in vrč in šel po vino	A
sončno prijetno v hrbtu, zakaj bil je šibek in	lačen.	Nato je vstopil v dolino in se oddahnil, kakor	A
zagledal Mohorja in mu pohitel naproti: »Mohor!« »	Lačen	sem,« je hladno odvrnil župan in pljunil. »Da	A
»Na vrata v kuhinjo pokljukaj!	Lačen	si!Meni pa naj natočijo samo vrč vina.«	A
si bedel, in ne ko si spal pa sanjal, da si	lačen,	in si res lačen bil.« Mahoma je prepričan	A
ko si spal pa sanjal, da si lačen, in si res	lačen	bil.« Mahoma je prepričan, da mu je	A
prosjak, ki je to pesem zapel kjerkoli, ni šel	lačen	naprej.Dobil je večerjo in ležišče v hiši, le	A
Starka joče, roti za tolažbo. »	Lačen	bo, kdo mu bo dal jesti?« »Jaz, teta,« obljublja	A
321 . / dalji više od njih, dasi je bil žejen,	lačen	in truden.Ko so se kmetje dvignili nad Gorico	A
Sem, hvala Bogu!« je dejal, »truden do smrti,	lačen,	žejen in pri prvi hiši v Solkanu skoraj ubit	A
Muniha, je vzkliknila: »Prisedi pa zajmi, če si	lačen.	Puntamo pa se v Čepovanu nič več ne!«	A
Še vedno sem v plevniku...	Lačen...	« Bil je moj črno‐beli zajček.	A
kakšnih štirideset, petdeset - smo zarjuli ko	lačen	lev.Pokazali smo škrbine proti hosti, kjer naj	A
»Tole sem hranila posebej zate, da ne boš	lačen	postal - gospod!« Mati pač niso vedeli	A
grem ž njim, morda mi kaj dá, saj veš, da sem	lačen	do malega vsak dan!« Ta ponižna in ganljiva	A
vzdihuje profesor, »in najhuje mi je, da umiram	lačen!	« Tako žalostno mi je poginil edini prijatelj	A
bolj za strelivo nego za živilo. »Gotovo si že	lačen,	« je spregovorila proseče, »ná, jej!«Nekaj sem	A
zame! Tudi žlico sèm, da bom jedel, ker sem	lačen.	Benedicite!«	A
A češ kaj jesti?« »Nisem	lačen!	Bi potem opoldne jesti ne mogel!«	A
no,« je kričal, »kdo je prvi, kdo je najbolj	lačen!	Steklar Češko je!	A
bil fantek napravljen in umit, je zastokal: »	Lačen	sem!« »Takoj ti prinesem!«	A
»Učil se tudi ne bom!	Lačen	sem!« »Če ima človek cel piskrček močnika pred	A
cel piskrček močnika pred sabo, mu ni treba	lačen	biti!« »Le poskusi, pa boš videla, da so saje	A
so delovali, a želodec se je že tudi oglašal.	Lačen	je bil in v sramoti je tičal.Ta dva občutka	A
gledal, kako je zvečer pri Deteli sedel? Žejen in	lačen!	Zdrobil je nekaj kruha v želodec in najmanjšo	A
da vidimo, kaj bo zavrelo v njem. Hudiča in	lačen	sem tudi!A Danes ne bode naših babnic?«	A
Idi na Pijavo gorico in kupi moke! Tinač je	lačen,	vsi bodo lačni, a skuhati jim kaj nimam!Vzel	A
Lobkovic svoj obraz, ko je vendar tako nerad	lačen	in ki jé za dva in tri, če sedi pri polni mizi	A
misli, da je več, kot smo mi, in naše zemlje je	lačen.	Kdor z njimi ne laja, ga raztrgajo.	A
se ne kadi izpod strehe in hudič ve, da sem	lačen,	kakor bi se bil štirideset dni postil!« Začule	A
obležale na mizi in iz sklede se je kadilo, a	lačen	ni hotel biti nikdo. Lačen pa je bil Kisovčev	A
se je kadilo, a lačen ni hotel biti nikdo.	Lačen	pa je bil Kisovčev Tonček, ki je sedèl na zapečku	A
časa. Vprašala je nato: mJernače, ali nisi nič	lačen?	Zlezi gor, zlezi no, ne veš, kako so sladke!	A
vrne. Bode ti že kaj scvrla, ker vem, da si	lačen	od pota.Ali ni prav tako?l	A
podajam na nevarno pot proti kuhinji, če nisem več	lačen?	So tudi moji možgani potonili v kis?	A
raženj, in se zapodil v mačko Bari. »Winetu	lačen!	« sem kričal, medtem ko je kot zmešana bežala	A
skoraj kar naglas menil sam s seboj. »Ves je	lačen	zemlje, vso bi rad spravil podse ‒ ná, pa se	A
morem reči še nič; vem samo, da je Trlep zmerom	lačen	zemlje.Najbrž je že vsa leta po malem silil	A
»O, en palec kupčije ti več zaleže, če si	lačen,	kakor en vatel učenosti.In sama neumna učenost	A
»Kdo?« »Janez - bolan je, zemlje je	lačen,	ves se je zagrizel vanjo, ne more in noče se	A
Vrbičevi,« je zmajeval mož, ki je tudi bil	lačen	zemlje, »siromaki smo bili, kakršni smo še zdaj	A
vikar, čeprav mu beseda teče, da bi ga človek,	lačen	in žejen, poslušal tri dni vkup.« Pa streha	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani