lačen (501-600)

je odšel v kočo, da skuha kosilo, ker je bil	lačen,	upehan in utrujen.Po kosilu pa sta odšla z Gabom	A
skomizgnil z rameni. »Tudi brez teh trm ne bo nihče	lačen	na naši svatbi.« »Preprosim ju.«	A
tlačane. Kdor bo šel v internacijo, bo večkrat	lačen	kot sit. Po vseh štirih sem prilezel iz njihovih	A
dobro, da si prišel, ali vedi, dostikrat boš še	lačen,	ušiv in raztrgan, preden bo konec.« »Zakaj pa	A
Vztrajaj, delaj in slikaj, pa drži se, četudi boš	lačen,	ušiv, raztrgan in zaspan; po vseh težkih urah	A
»Prav imaš,« je rekla mati. »Si	lačen,	bom skuhala?« »Ni treba, saj bom še jutri dopoldne	A
kot da bi se bil napil črnine, pa je trezen,	lačen	in žejen.Gozd se vleče v nedogled.	A
Matijev skupaj. Sedi na denarju, sedaj je pa	lačen	še oblasti.«Tudi polhar Luka je čikal in pljuval	A
nič ne briga,« se je oglasil mrkogled in plena	lačen	vitez.»Konrad Sežanski in njegovi spremljevalci	A
te bom tako premikastil, da boš kričal, kakor	lačen	osel.« Obe ženski sta bili vsled tega	A
nič čudnega. Ure so tekle in Matija je postal	lačen	in žejen. »Veš kaj,« je rekel Andreju	A
bi n. pr. jaz napravil, če bi prišel k meni	lačen	otrok, pa bi mu privezal na vrat hleb kruha	A
bo lakota po tem pičlem grižljaju še večja.	Lačen	leže spat, a že v polsnu se mu prikaže oče,	A
Ti dedec ti!	Lačen	si; kar za mizo sedi, takoj ti prinesem.Ali	A
ozko in dijaško roko ter ga poljubil. »Ali si	lačen?	« »Ne, hvala, Metod!«	A
Ti dedec ti!	Lačen	si; kar za mizo sedi, takoj ti prinesem.Ali	A
bo lakota po tem pičlem grižljaju še večja.	Lačen	leže spat, a že v polsnu se mu prikaže oče,	A
kakor bi ne mogel odstaviti vrčka. »Bil sem	lačen,	« pravi nazadnje in gleda mirneje predse. Gostilničar	A
Dvignil sem ga od tal, vrgel ob korenine kakor	lačen	berač gnilo jabolko in odšel sem, ne da bi se	A
Nasmehnila sva se drug drugemu. - Okej, si	lačen,	žejen? je vprašala. - Kavo bi, sem rekel	A
vendarle izdajal nekakšno zadrego. Zmerom je bil	lačen	in je pojedel kratkomalo vse, kar mu je kdo	A
se zvijali od smeha. »Ta fant ne bo nikoli	lačen,	« so govorili. »Tudi če bo huje, kot je zdaj	A
sem bil kljub svoji požrešnosti še kar naprej	lačen.	Krakarjeva Milena je bila za materine dvome	A
vendar vem, da je takle mlad fant danes večkrat	lačen	kot sit.« To je bil najbrž najprimernejši trenutek	A
zamerili Nemcem, je po logorjih. Ali morda nisi	lačen?	« »Ne lačen nisem ne sit,« sem mu odvrnil.	A
Ali morda nisi lačen?« »Ne	lačen	nisem ne sit,« sem mu odvrnil. V resnici je	A
koristoljubjem ali čim podobnim. Kadar bom zares	lačen,	bom rajši še naprej tako sem si mislil - fehtaril	A
in kar sem potreboval, kadar nisem bil preveč	lačen.	In kaj naj bi mi spričo tega pomenila ljubezen	A
Prostor se razsvetli, in čeprav še vedno nisem	lačen,	se odločim za obrok proteinske kaše.Ohraniti	A
razveselil kot slepec nenadnega spregledanja, kot	lačen	otrok materine dojke, kot utrujen vesoljski	A
lotil jedrih dojk in se zasesal vanje kot otrok,	lačen	materinega mleka. Ni več mislil.	A
Vstopi, oče, pripravila ti bom obed. Najbrž si	lačen,	« je rekla. »Prej bom pogledal še na vrt.	A
kruha. »Le vzemi,« je rekel, »ko vem, da si	lačen.	Samo nikar ne povej tega Ivanki!«	A
parku še pekli in tako nihče izmed njih ni bil	lačen.	Toda zatrdno le nisem nič vedel in naj sem Landija	A
šempetrski vojašnici, in odkar je delal, ni bil več	lačen.	Meni zelja v Domu svetlega Vincenca ni bilo nikdar	A
na mehko ležišče. »Jebenti, Diva, kako sem	lačen	...«	A
robu gozda sva in buljiva v tla. Tulim kot	lačen	volk, kot zver, namesto da bi se razgledal.	A
V veži je slišal materin glas. Bil je silno	lačen.	Ko se je že mislil skobacati po stopnicah s podstrešj	A
domače smrdljivček! Oh, kako sem vendar že	lačen,	lačen!« »Saj si včeraj dvakrat večerjal,« pravi	A
smrdljivček! Oh, kako sem vendar že lačen,	lačen!	« »Saj si včeraj dvakrat večerjal,« pravi Zveličar	A
zavrgli za vse večne čase!« »Aha, prerad si	lačen	pa bi cesarju pohrustal preveč komisa,« si mislim	A
razdirali in motili drug drugega! Presneto sem že	lačen	in žejen, vi pa menda tudi!Vzdignimo se torej	A
stran 132 . / v hudi stiski. »Bog daj, da bi vas	lačen	medved požrl na tešče!« so želeli natihem; govoriti	A
ti siromaček, no, no ... ti revček! Ali si kaj	lačen?	« Žiži, od mehkih glasov svoje dobrotnice še	A
in nemo opazoval, kaj se dogaja. »Žejen sem,	lačen	sem, naveličan sem,« je rekel Franček in se	A
Škocjanske jame moram priti še do večera. »Uf, sem	lačen,	« je pretrgal molk Adam.Ženska na zadnjem sedežu	A
zaklical Adam, da je zadonelo po celi gostilni. »	Lačen	sem!« »Smo že naročili,« je rekla Ilona.	A
... kaj je Jane gospodar v naši hiši. Jaz sem	lačen	zdaj!« Agata je zavila oči, odšla v kuhinjo	A
tistega, ki pa v trgovini ukrade jogurt, ker je	lačen,	pa zapremo, kot tatu največjega kalibra.« »Grdo	A
Lačen konj ima najdaljše zobe. ◆	Lačen	sitemu ne verjame, siti lačnemu ne zaupa. ◆	A
Tu imaš košček kruha. Kadar boš	lačen,	žejen ali truden, ga samo oblizni in ne boš	A
siromak, ki je dobro vedel, kako hudo je biti	lačen.	»Vse smo že pojedle, kar je za naš kljun, a	A
v njem, da bi videl strah. Proti polnoči je	lačen,	gre v kuhinjo, zakuri in prista vik ognju lonec	A
požiram?!« se načemeri Palček. »Tudi jaz sem	lačen.	« »Ti pa glodaj kože!« se zasmeje prvi tolovaj	A
gozdu si je bil mož nalovil polhov. Ker je bil	lačen,	je zanetil ogenj, da bi si jih spekel.Ko jih	A
nekoliko krastač pri tvojem ognju; zelo sem	lačen.	« »Tega ti nikakor ne dovolim,« se odreže polhar	A
hudega storile. Naglo se jih je privadil, le	lačen	je bil.Videl pa je, kako ližejo kače neki kamen	A
pa ga je začel tudi sam lizati in ni bil več	lačen.	Tako je preživel v luknji med kačami sedem dolgih	A
dalj časa hodita, vidi mladenič, da je Grivec	lačen.	Vrže mu oba goloba.	A
Košček kruha, milostivi gospod, lepo prosim,	lačen	sem, da ginem.«Kraljeviču napuh ni pustil, da	A
vrže rumen cekin v klobuk, rekoč: »Gotovo si	lačen,	revni mož.Ná, ta kos kruha,« in hoče iti dalje	A
bilo na nobenem. Pride do trate, in ker je bil	lačen,	stopi raz konja, sede na tla, vzame brašno iz	A
kaj jesti, rekoč: »Daj še meni malo, ker sem	lačen.	« Starejši pogleda, zareži nad medvedom in pravi	A
zaman. Pride do iste trate, in ker je bil	lačen,	se ustavi, stopi raz konja, vzame brašno iz	A
medved in ga prosi, naj mu da kaj jesti, ker je	lačen.	Tudi ta ga zapodi kot prvi in pravi: »Poberi	A
prosi: »Daj še meni malo, saj vidiš, da sem	lačen.	« Ta pa ‒ dobrega srca, kakor je bil ‒ reče:	A
mi še konja, da ga snem in se najem, ker sem	lačen.	« »I,« pravi on, »saj ti bi ga dal, pa nimam	A
po poti in naposled prispe v neznano vas.	Lačen	je in že se odloči, da si kupi za krajcar kruha	A
dolgi hoji prispe deček v drugo vas. Truden in	lačen	je od dolge poti in že si hoče kupiti za krajcar	A
vznemirjajte!« tolaži vraževerce Liszt, »tako sem	lačen,	da bom jedel za dva, torej nas je štirinajst	A
»Oh, mati, hudo, hudo. Včasih sem bil tako	lačen,	da bi jo najraje pobrisal v Ljubljano.« »Ne	A
telesa, ki je bilo nekoč v drugem telesu. »Mami,	lačen	sem,« pojamra komaj slišno.Ve, da bi me spravil	A
godljo, če bi ga oče slišal. Njegov ‒ mami,	lačen	sem, me gane.Istočasno izzove bes.	A
Istočasno izzove bes. Vem, čemu je	lačen.	Iz kljubovanja ni dal otrokoma jesti.	A
»Odpri, žejen sem. Odpri. Tudi	lačen	sem.Slišiš, odpri.«	A
krivile, tako so bile navezane. A hlapec je bil	lačen	in se je najprej sam najedel, potem je šele	A
čisto dozorela ni. Nekdo je moral biti zelo	lačen,	da je kar zelene češnje z vejami moral pojesti	A
je bil pa že več kot teden dni zaprt in tako	lačen,	da ni mogel več živeti. A zbal se je zopet	A
Kos kruha! Človek je	lačen,	rad spi nekje pod streho, ne nosi rad čevljev	A
daleč proč od tod, po njegovi zemlji. Da je	lačen	in žejen svoje domovine na severu, da je je	A
in žejen svoje domovine na severu, da je je	lačen	in žejen, a da ne sme nazaj, ne sme domov.Ni	A
mu prete, s čim mu prete. Oh, toži se mu,	lačen	in žejen je svoje domovine, a nazaj ne sme,	A
Izpregledala je in zajokala je na ves glas: »	Lačen	in žejen je bil svoje daljne domovine, a oni	A
Pod nesrečno zvezdo si rojen, Tone.« »Eh,	lačen	sem in žejen in umil bi se rad.« Mati ga je	A
Grenek je ta kruh, grenek.	Lačen	je bil in izstradan, ali počasi je vselej zajemal	A
Ali imaš kaj jesti?	Lačen	sem kakor volk.« Spoznala je: tu je vsako prigovarja	A
je obregnil brat. »Rajši mi daj kaj jesti,	lačen	sem ko volk.Pri nas doma se slišijo same pridige	A
na steni. Prebudila se je, kakor se siromak	lačen	prebudi iz sladkih sanj o bogastvu, razkošju	A
dokler se ni vrnil iz mesta. »Ali si morda	lačen?	Hočeš li mleka, kave ali sira?« ga je vprašala	A
svojo sobo in komaj na pragu zatrjeval, da ni	lačen.	»Zakaj si me zopet tako dolgo čakala, mama?	A
draga moja, v vlaku ni dobro, če je človek	lačen.	« »Nikar je toliko ne sili!« je prigovarjal mož	A
kraj, kjer je odraščal otrok, bil mučen, bil	lačen	in jokal; vidim ga kakor skoraj v vsej lepoti	A
zasledil ne račjega dvora ne ljudi. Ker pa je bil	lačen	in premražen, se je vendarle stisnil pod kap	A
prednju veliko skledo ovsene kaše. Kmet je bil	lačen,	da je z volčjim tekom mlatil ovseno kašo, Malemu	A
je ni treba zamenjati; naj trpi mraz. Če ni	lačen,	pa bi še jedel, mu kar dajte; potem ga bo bolel	A
pregnal solze iz oči, je nenadoma spoznal, da je	lačen.	Začel je goltati polne žlice jedi, v kateri so	A
umetni procesi uničevanja. Današnji svet je gol,	lačen,	razrušen kraj v primerjavi s svetom, kakršen	A
zaprt tovornjak in odpeljali. Bil pa je tudi	lačen	in lakota je bila glodajoče, nezdrave vrste	A
mogel spraviti vase. Tako sem bil zdaj precej	lačen.	Toda v omari ni bilo nobene preklete stvari,	A
stržejo samo s školjčnimi lupinami, zato je tako	lačen	in žejen.Kako si kaj, dragi dečko?« je dejal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani