lačen (401-500)

« »Za koliko let?« je popal; zemlje je bil	lačen	zmerom. »Do, smrti, če hočeš, za zmerom.	A
je boječe priklanjal ptiček in tožil, da je	lačen	in da ga zebe. »Ko le ne bi še snežilo!« se	A
lahko potrkaš na samostanska vrata, da ne boš	lačen	popoldne, ko boš spet tekal za kozami.« Primož	A
velikanka skrbela in gledala po vseh. »In da	lačen	ne bo!« »O, le brez skrbi, Urša uršasta!« so	A
drhtel, kakor živ ogenj ga je peklo po drobu ‒	lačen	je bil kakor star volk. »Kaj ste bolni, ka-li	A
Nič se ne boj, mati, v samostanu nihče ne bo	lačen,	če enkrat pač ne dobijo vsega.« »Hm.Ali naj	A
družinčad je na polju in drugod.« »Truden sem,	lačen	in žejen.« »Bog vas sprejmi, o mili gost!« je	A
se mu je maščoba pocedila v razkuzmano brado.	Lačen	je bil, kamenje bi bil grizel, če ne bi bilo	A
Le Janez ni segel po mesu, čeprav je bil hudo	lačen.	»Odkod so vam ovce?« je vprašal in trdo pogledal	A
trinoglavega Janeza, ki se mu po očeh vidi, kako je	lačen,	pa se vendar brani jedi in pijače, so v smehu	A
trdoglavo se je branil mesa in vina, dasi je bil	lačen	kakor bi prišel s tlake. Gregor je z očmi trenil	A
žvrgolel!« se je ogreval. »Človek bi ga žejen in	lačen	poslušal ves dan.In težko je reči, ali je lepše	A
bežati. Plavati sem sicer nekoliko znal, vendar	lačen	in slab nisem mogel naprej; videl sem, da je	A
mogoče naprej. Ves slab in zdelan, spotan in	lačen	sem omedlel, tako da se nisem zavedel.Moj ljubi	A
Sedaj se je šele prav zavedel, da je zares	lačen.	Kljub temu je hitel delati naprej.	A
soma. . / . / stran 29 . / Jelen je bil spet	lačen.	Čeprav ni imel ničesar več s sabo, ni bil v zadregi	A
bi se mu prikupila. Vprašala ga je: »Si kaj	lačen?	« »Seveda sem.«	A
utegne malo leči. . / . / stran 44 . / Bil je	lačen.	Pojedel je ostanek brašna.	A
dokajšen kos bobra za večerjo. Bil je truden in	lačen.	Vse dni je hitel napravljati les za novo kolišče	A
Volkovega zrajtala kar vesel. Je bil prav zares	lačen.	Ga je že skrbelo, če se bo ujec spomnil tudi	A
upleniti prvo divjad, če je sploh tam kaj je.	Lačen	bi pa moledoval njegov duh okoli kolišč in bi	A
poleg njega. Ni se mu bilo treba več bati, da bo	lačen.	Bi tudi tako ne bil.	A
bil obubožani rod Ostrorogovcev koj prvi dan	lačen,	ni hotel več vzeti s sabo.Jelen jo je moral	A
pečeni tolsti oven. Očividno je bil Triander že	lačen.	Sklical je svoje ljudi.	A
prej na jed kar pozabil, se je zavedel, da je	lačen	kakor pretrgan pes, Pojedel je nekaj posušenega	A
trdo v življenju skušala, kaj se pravi biti	lačen.	»Samo ‒« Srnjaku se je začela zatikati beseda	A
mu je ponudila jesti, je samo odkimal, da ni	lačen.	Bil je res potreben počitka.	A
zemljo, kateri še niso začrtane meje. Ne bo	lačen	ne mesa, še manj pa podpepelnjakov. Naš rod	A
je greha,« odreže se moško Slapar. »Kajpak ‒	lačen	je bil,« reži se Mozol, »pajčevine so se mu	A
misleč si o Šepcu: »Danes ne bode kuhal, zato je	lačen.	«Potem oprta leseni kovčežič, v katerem je imel	A
mi niso jest rekli, dejal je in je bil vendar	lačen.	Majhno je manjkalo, da te ni marala, pa je vendar	A
drugih in te ni sram tu sedeti, kakor da bi bil	lačen	in žejen.Hej, poskočen bodi in vesel!	A
mlad prevrat, vse bi rad naglo storil kakor	lačen	pes, ki ga hišna mati v golido k pomijam spusti	A
vendar nocoj je bil naš pripotnik truden in	lačen.	Tudi kmetje so bili polagoma zgovorni in dovtipni	A
pšenična, vrgel jo je jezno po tleh. Moral je biti	lačen;	kajti hleb kruha, ki ga je zagledal, poprijel	A
hudi stiski revež Abranek. Kaj, če je bil sam	lačen,	on je trpel.Ali otroci niso znali trpeti, ven	A
dobili ga bomo, zdaj ga ni,« odgovori oče. »	Lačen,	strašno lačen,« pravi drugi sinek in prime očeta	A
zdaj ga ni,« odgovori oče. »Lačen, strašno	lačen,	« pravi drugi sinek in prime očeta za koleno	A
Zajela se mu je v možgane vselej, kakor se	lačen	kragulj oprime prijetega plena.Trpel je mož	A
Brkovčevo: »Pojdi in daj Marku jesti.« »Če je	lačen,	si bo že sam kaj poiskal.Pa ne verjamem, da	A
mama?« Podlipnica je odprla vrata: »Marko je	lačen	in samega smeha se ne bo najedel.Žgance vsuj	A
sebi nič. Ali nihče nas ni vprašal: Ali si	lačen,	žejen?Kaj ti manjka?	A
v hrbet. . / . / stran 43 . / Vsak je bil	lačen,	telečnjake smo imeli prazne.Slišal sem tu rentačiti	A
odrti mački pogovarjata. Ker sem bil grozno	lačen,	začnem pazljivo gledati okrog sebe.Vzdignem	A
pobirali in surovega jedli. Ker sem bil tudi jaz	lačen,	začnem še jaz žvečiti surov bob, ali ni se mi	A
bi se bil do dobrega spekel, prvič, ker sem	lačen	bil, drugič, ker sem se bal, da se ne bi pečenka	A
1815 zvečer, ko pridem ves razcapan, truden in	lačen	domov.K do bi popisov al, kaj sem čutil, ko	A
Kaj ti je treba okrog hoditi?	Lačen	nisi doma; če si žejen, pij vodo; in če le hočeš	A
potem glasno. »Zdaj je že bolje,« reče oni, »pa	lačen	sem, lačen!« »Pojdi k materi, Bolt,« veli gospodar	A
Zdaj je že bolje,« reče oni, »pa lačen sem,	lačen!	« »Pojdi k materi, Bolt,« veli gospodar hlapcu	A
»Zdaj je že bolje!« reče oni, » Pa	lačen	sem, lačen!« »Pojdi k materi, Bolt,« veli gospod	A
Zdaj je že bolje!« reče oni, » Pa lačen sem,	lačen!	« »Pojdi k materi, Bolt,« veli gospod hlapcu	A
je poldne zvonilo, spomnil se je Marko, da je	lačen.	Bolj zaradi tega, ker so drugi domači tako storili	A
težke sanje. Popotoval je po tujih deželah,	lačen	je bil in žejen in vodil ga je »krivi prerok	A
njim. Stari Znojilec ga je povpraševal, je li	lačen,	in ker je bil Marko v istini izstradan kot volk	A
jih je danes gojil, bil je tudi zopet silno	lačen;	v takem slučaju pa ni poznal one skrajne sramežljivosti	A
vendarle prišel! Tvoj denar ima prekleto malo teka,	lačen	in žejen sem, in danes bo tu prilika zamujeno	A
74 . / Saj veste, da je na tem svetu vsakdo	lačen	in žejen, da pa ni za vsakogar, ki tišči k mizi	A
sem zaigral. Nocoj sem še v tej hiši, ubog in	lačen,	da mi pajki predejo po želodcu.Jutri me gospodar	A
vstopa v hišo, še bolj pa vprašanja, sem li	lačen.	Hotel sem takoj dejansko dokazati, kako upravičeno	A
zbit se je sesedel za mizo. »Lovrač, ali si	lačen?	« »Seveda sem!	A
pristavila predenj večerjo. Lovrač ni bil več	lačen	od same sreče, da mu je tako dobra. »Jej, jej	A
sreče, da mu je tako dobra. »Jej, jej, Lovrè,	lačen	si,« je silila vanj Marijanica. Odprla je okno	A
tako prazno in tuje. »Nisem zaslužil in tudi	lačen	nisem,« se je branil, ko je Neža postavila predenj	A
koliko ur je moral preklečati v cerkvi in kako	lačen	je že bil in vendar tako srečen, da je bil na	A
sovraživa, zaničujva kakor do sedaj človeka! ‒	Lačen,	si?Ne bodi len, tod po grmovju poišči; zajca	A
svetu, ti ne umeš besed Zveličarja, ki pravi:	Lačen	sem bil in vi ste me sitili!‒ Mati, ki doji	A
časa popraševal po vasi, potem pa truden in	lačen	vrnil se k svoji družbi. - V tem času	A
hrvaških romarjev. Nobeden ni bil tako dobrovoljen,	lačen	in žejen kakor Grilmajer.Jedel in pil je za	A
Potrošil sem samo 120 gld.	Lačen	nisem bil nikoli, ali na zabave seveda nisem	A
vendarle začel klicati: ‚Na, tiček, na! Gotovo si	lačen,	dal ti bom mleka.’Kača se vrne in pride k njemu	A
sili pomagajo. Enkrat je bil na paši strašno	lačen	pa je začel vpiti: 𠆭obra kača, usmili se me	A
pravijo, da Kranjca nikoli ne zapusti: če ni	lačen,	je pa žejen.« Stražan Lovre se je o ti baš ne	A
kajti od pota in vročine je bil silno žejen in	lačen	kakor volk. Katrica stopi k njemu in ga milo	A
mala Tinka sedeli že za mizo. Ker je bil Kekec	lačen,	se je naglo lotil pohlajene jedi.Urno je zajemal	A
se je, pa je odgovoril: »Hm, kaj morem za to?	Lačen	sem bil, pa sem kar pričel jesti prekajeno meso	A
in kosa kruha, zakaj Kekec je začutil, da je	lačen,	ker ni jedel včeraj prav nič poštenega.Zato	A
gledal in se tudi smehljal. Dasi je bil sam	lačen,	je vendar privoščil sestrici vse. Pa Tinka ni	A
Kekcu, ker se je domislila, da mora biti tudi on	lačen.	A Kekec se je branil in ni hotel.	A
/ . / stran 89 . / Saj jaz nisem prav nič	lačen.	Toliko močnic sem pojedel ravnokar tam v grmovju	A
Kekec se je zasmejal; lagal je. Oj, Kekec je bil	lačen,	tako lačen!Pa ni maral tega pokazati Tinki.	A
zasmejal; lagal je. Oj, Kekec je bil lačen, tako	lačen!	Pa ni maral tega pokazati Tinki.	A
slišiš? Prosim te za to mleko, ker sem tako	lačen.	Še bolj lačna pa je Tinkara, ki je povrhu celo	A
Lepo skrbi danes in jutri za Volka, da ne bo	lačen.	A pojutrišnjem bom zopet doma, ker me izpusti	A
je, ker je čutil, da je vendarle prav pošteno	lačen.	Zato pa je šel v kočo in je sedel molče za mizo	A
»Zavrela sem mleko. Vem, da si	lačen	in ti skodelica gorkega mleka ne bo škodila	A
je pričel hlastno jesti, ker je bil resnično	lačen.	»Pa ti, Menara, si zavrela mleko?« se je čudil	A
pustiva prerekanje!« je dejala Pehta. »Gotovo si	lačen,	ker sinoči nisi nič večerjal.Kar z mano pojdi	A
si ni dal prigovarjati, ker je bil resnično	lačen.	S slastjo je použival zajtrk in se niti zmenil	A
gledati, da ti pripravim kosilo. Vem, da si	lačen	in da komaj čakaš, kdaj bo skleda na mizi.«	A
sirkov močnik. Volk pa je požrešen in vedno	lačen.	O, dobro bi mu del masten založek in priboljšek	A
nisi imel pri jedi miru in si bil zaradi volka	lačen.	A še enkrat ti rečem, Kekec, nikdar ne premamiš	A
pravite, teta Pehtara,« je mirno odvrnil Kekec. »	Lačen	sem, da bi pojedel celega bicka.A veste, to	A
napravlja k dežju. Kadar dežuje, sem neprestano	lačen	in nobena jed me ne more nasititi.Naša mati	A
prekanjenosti govoril, da je ob deževju še enkrat tako	lačen	kot ob lepem vremenu. Pehta pa mu je verjela	A
zmoljenem rožnem vencu se je moral Gab uleči	lačen,	pobit in nesrečen na trdo klop in je prejokal	A
nedolžen in vam nisem storil nič žalega ... In	lačen	sem ‒ in žejen, da bom umrl ... « »Hm,« je zagodel	A
Na pogradu boš spal, da se spočiješ. Če si	lačen	in žejen, glej, tam na polici imaš jesti in	A
kruha in potem hlastno jedel, ker je bil res	lačen.	Mož pa je sedel na konec pograda, z roko si podprl	A
zastonj ... Tu v bližini koče pasi, in če boš	lačen,	vzemi s police, kar se ti poljubi!Zvečer ti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani