kip (3.088)

Dedalov atelje, skromno opremljen. Na podstavku	kip,	ki ga ima v delu.Nemara torzo Irminega telesa	A
spregleda, hodi po prostoru, pregleduje. Zadene ob	kip,	ki se nevarno zamaje. DEDAL: Kaj pa je	A
potrebuješ nas. Z nerodno kretnjo prevrže	kip,	ženski torzo, da se razbije. Hudiča ...	A
To je vse. Tu je njen	kip.	In navsezadnje si mi jo ti poslala.	A
LOJZE: Tu smo. Zagleda Irmo, zagleda oblečen	kip,	očitno nečesa ne razume. Tovarišica major,	A
Nič. Cmizdril si za tisti	kip,	ki smo ti ga razbili, v postopku nočeš sodelovati	A
prosim, da si kakšno stvar še želim. Kakšen	kip,	ki bi se mu smelo reči umetnina.Kak jutranji	A
zapre. Vasilka sleče obleko in jo potegne čez	kip.	Sede na posteljo, utrujeno.	A
čez glave vernikov, do oltarja, kjer stoji	kip	vstalega Zveličarja.Duhovnik ga pokadi s kadilom	A
patrem meum et patrem vestrum halleluja.	Kip	se dviguje (na glavi ima pritrjen obroček in	A
cerkvi. Duhovnik kadi s kadilom in poje, dokler	kip	ne izgine.Hrum v cerkvi se okrepi, ko se potem	A
sem ga razločno. Stal je vrh skale, kakor črn	kip	...O!	A
device kot zamaknjena posluša. Kar se zgane	kip	v oltarji... Iz oči, ki v njih ljubezen ni svetila	A
licu njenem divji gnjev; ostane hladna kakor	kip,	izprazni čašo vso na hip. Vso noč slaví	A
tisti hip; ona pa ostane bleda nema kakor	kip.	Gleda gleda tjà v daljavo motno ji okó	A
Drví se krog mene življenja vihár kot	kip,	brez strastí stojím v njem; kaj strast in	A
in srce želi za tebój. Več miren kot	kip	brez strastí ne stojim sebój me odvèl je	A
kratek hip - vzdrhtel je na odru mramorni	kip	in lica bleda so se nasmehljala, in ustna	A
nesrečnim. In potem brezčutna, mrtva, kakor	kip	od mramorja videla ne čula nisem, kaj	A
trpljenju mojem si ledena, ledena kakor krasen	kip	bogínje; in táko sem te v sanjah zrl sinoči	A
Umreti vsem ... ljubiti v duši tebe! Ti si kot	kip,	kot marmor izklesan, kot Amor, ki z napetim	A
Umreti vsem... ljubiti v duši tebe! Ti si kot	kip,	kot marmor izklesan, kot Amor, ki z napetim	A
sveta na strjenih sižejev splet, ki jih kot	kip	je v bit ta gib ta hip skoz tik vlil monolitni	A
skupaj spet jih zgane. Veter, ti kipar, naredi	kip	še meni: kaj v bodočnosti me čaka razodeni!	A
Lekarno - pred glavno celjsko Lekarno je doprsni	kip	Antona Aškerca, delo Cirila Cesarja; Aškerc	A
staro ime za Savinjsko nabrežje; Splavar -	kip	splavarja, ki ga jaz že od nekdaj pišem z veliko	A
Sm se ustavu in po bronast nuogi udaru bogi	kip	in se zarježu: ej, Splavar, kok si ti jen prou	A
So mi glih včeri v Cjelu dal naročil za jedn	kip.	Kr tjebe ′m ponucu, ti′uš glih taprau tip.	A
mela oči, ko hodu sm po Cjelu. Zaljubljenca -	kip	zaljubljencev stoji pred nekdanjim Razvojnim	A
le malokomu znan, leži po svetu razmetan; da	kip	njegov bi vam podal, raztresene sem ude zbral	A
nasip, jaz živ mu bodem spomenik, trpeč ljubezni	kip.	Tam naj kedàj še moj pepel počiva, kjer njegov	A
držim kot mater z detetom, zavetnico. In v	kip	pomanjšanega odložim v oltarčku, zavberno desetnico	A
obraz, hrbet in upogib udaril budni koreninski	kip.	Udaril budni koreninski kip pečat bo na begunce	A
/ . / stran 68 . / Udaril budni koreninski	kip	pečat bo na begunce iz podzemlja. Bo temelje	A
pozneje še širil vreznino v ustnem nebu; lipov	kip	ne prenaša mirneje rezbarjevega dleta. »To je	A
Potem druga noga. Takó je stal stari	kip	na stolici. Halja je bila zguljena, kakor star	A
»Spat,« je rekla. In je bila rdeč	kip	v ognjeni svetlobi in tudi se je premikala kakor	A
polila, ko pa jo je tolkel po hrbtu. A mokri	kip	je molčal v mraku. »Verzeihen Sie mir, mein	A
»Oprostite,« je zaprosila. A	kip	je tisti hip premaknil nogo in brcnil Mici,	A
lica, on pa je z roko na krmilu nepremičen živ	kip.	Je širok in prostran kakor morje, ki je mlado	A
do živega. Daj, stari, ga spodbuja, a leseni	kip	se guga na desno in na levo, da bo zdaj zdaj	A
past z ozkim telesom, ki je v rjuhi ležeči beli	kip.	Rad ga imaš, ker je tvoje prvo žensko telo, a	A
priti do koraka. »Daj, stari!« mu kriči, a suhi	kip	se guga na desno in na levo, ko da bo vsak hip	A
tega ne morete razumeti!« Kmet je obstal kakor	kip.	Prsti so mu otrpnili na bradi, odprl je usta	A
premeril niti dvajset korakov, ko je obstal kot	kip.	- In drevi bo v Čarjevi jami dvanajst	A
ni bil iz pepela, bil je trden in trd kakor	kip	iz kovine, ki se je prekalila v krvavem ognju	A
mraka do dne. vsa tiha in bleda kot	kip	nepremična stoji in gleda in gleda	A
a že po nekaj korakih obstane in ostrmi kot	kip.		A
na drugi strani križa opazil manjšega možaka.	Kip	je bil nekoliko nagnjen in s hrbtom prislonjen	A
ona pa se sploh ni premaknila, kakor baročni	kip	je sedela na stolu in njegovo prevzvišenost	A
Videti je bilo, da ne bo dolgo vzdržal. Kajti	kip	svetega Roka je bil zagozden med oltar in steno	A
mrtev in je njegovo truplo, se pravi njegov	kip,	ležal v menzi oltarja, se je tu vse bleščalo	A
je Ksaverij poznal in bil v njem doma, črni	kip,	ki je predstavljal Afriko, je klečal ob njem	A
prerivanjem sošolci prevrgli in razbili Marijin	kip	v niši preddverja in med istim početjem pohodili	A
stoji na visokem stebru sredi trga, Marijin	kip,	zlat, najlepši v naselju, je v cerkvi, sveti	A
ki bi pridrlo od vsepovsod in začelo častiti	kip,	ki mu je zmanjkala roka, kakor je ostal brez	A
Evropo in Afriko, tudi na ležeči Frančiškov	kip	z znova pritrjeno roko.Simon Lovrenc je pomival	A
Švice in Češke, za njim je visoki in čudežni	kip	Lepe Marije iz Regensburga in bučno romarsko	A
je naselila v Antóna, ko je gledal ta kamniti	kip	pred seboj, to molčečo postavo, ki ji na vsem	A
tiste hiše nisem našel in je nikoli ne bom, a	kip	mi je bil tako blizu, da me je spreletelo od	A
vsak najbližji, in stvar se ne da prikriti.	Kip	je razbit; sluga, ki pospravlja, je videl kose	A
desna pa mu kot mrtva visi na tla. Tu sedi kot	kip,	izsekan iz mrtvega marmorja. O, Šnakšnepskovski	A
plavimi kodrčki; vse to je bilo ko umetno izklesan	kip	angelčka.Najbolj očarljive so bile oči, katerim	A
stresle. . / . / stran 68 . / Liki izklesan	kip	je stal visoki, suhi kaplar pri vratih s stisnjenimi	A
je oko ujelo na steni, kjer je bil pritrjen	kip	krilatega dečka s povešenim lokom, ki je hranoval	A
kjer je izdletil neznani rezbar iz macesnovine	kip,	ki se je držal, kakor bi jedel dren in ki je	A
zagotovila izpolnitev vseh želja. Obšla bosta	kip,	vtaknila prst v škropilnik, skratka, počela	A
znamenja, molki in podobe in obljube, a sredi ute	kip,	speča mlada žena iz kamna, ohranjena nedolžnost	A
Iz objetja je nesel, posadil Heleno na ležeči	kip,	kjer je nagnila telo nazaj, si ga oprla v hrbtu	A
v steklenih izložbah. Nekoč sem naletel na	kip,	ki se mi je živo vtisnil v glavo in me je vabil	A
namreč general Kuropatkin, bronast doprsni njegov	kip.	Olepševalno društvo ga je bilo ob ugodni priliki	A
»Na zdar!« Potem je obstal nepremičen kakor	kip,	le z ušesi je migal.Zastran miganja z ušesi	A
krajšala, družice so veselo odhajale pred ovenčan	kip	Marije kronane, višnjevi trakovi so se svetili	A
Ančka ustavila. Dolgo je zrla nepremično v	kip	Matere božje, ob katere vznožju je zelenel lep	A
upal govoriti. Ančka je stala ob steni kakor	kip	in si zakrivala lice z rokami. Po dolgem molku	A
poslednja tudi Francka. Matic je stal bled kot	kip.	Zaslutilo jo je srce, preden so jo zagledale	A
Te misli se je prestrašil. Kakor	kip	je stal sredi grma in ni se mu rodila pametna	A
Strežaj je hitro natočil iz meha in stal kakor	kip	pred Tunjušem.Dolgo se mu ni zljubilo seči po	A
Teodozijevem trgu. Sredi trga se je svetil	kip:	na mogočnem stebru srebrn konj, ki ga je jezdil	A
/ Nad pročeljem zlatih vrat je zableščal	kip	Viktorije*, bela giganta, mogočna marmorna slopa	A
vsak drug obnemogel. Toda barbar in njegovi *	Kip	svetnika. vojaki so vse prenesli, vedno zmagovali	A
Tedaj je zvesta sužnja na glas zaplakala. Kakor	kip	iz marmora je slonela doslej ob nogàh svoje	A
izklesanih od grških umetnikov. Stopil je pred	kip	Atene, udaril se po glavi in izpregovoril:	A
stopi odločno proti palatincu, ki je stal kakor	kip	sredi steze. Spiridion se je prihulil in skril	A
težke visele ob telesu, toda stal je negiben ko	kip.	In njegove bolščeče oči so me začele ogledovati	A
srečo poslednjič v dekliškem stanu okrasila	kip	Matere božje.V ta namen je nesla s seboj košarico	A
pred preprosti, na visokem podstavku stoječi	kip	Matere božje.Z razprostrtimi rokami se je obrnilo	A
nadomešča zadnjo steno žive skale in da je Marijin	kip	s podstavkom vred le prislonjen k njej.Nekdanji	A
pravokotnikov, ki so oklepali v sredini stoječi Marijin	kip.	»Marija!«	A
stolpičem ... Maria ... to je nedvomno Marijin	kip	...Do sem je šlo lahko.	A
Ali glej čudo! Marijin	kip	s križasto ploščo in kovinskimi stolpiči je	A
takšno nesorazmerje med njim in podstavkom:	kip	je opravljal nalogo ključavnice, podstavek pa	A
je name tako prazen in molčeč, kakor na mrtev	kip.	Zdelo se mi je, da se je oziral z večjo ljubeznijo	A
Koseskemu, Zupančiču in ne Ganglu? Sliko Jakopiču,	kip	Bernekerju?Ne!	A
katerem je živel. Vsaka knjiga, slika in vsak	kip	je spomenik dobe.Zato bi bilo protinaturno,	A
ni se zganil, kakor da bi se bil spremenil v	kip...	Čutil ni ničesar grenkega in skelečega, samo	A
leseno stopnico. Nad oltarjem je bil lesen	kip	Matere božje z Jezusom v naročju; les je bil	A
prej še nikoli nisem videl ... doma imam njen	kip,	klavrn je v primeri z resnico, zakaj napravil	A
kolena. Še preden je posijalo jutranje sonce na	kip	in nanj, so se tiho odprle duri.En sam trenotek	A
zakričé pesniki. Toda ona stojí mirna kakor	kip.	”Gospodje,“ odgovorí starec, ”bodite pametni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani