Narod je mrtev, tam v bajonetov carjevih okvirju na odru okrvavljenem leži, ob njem stojé opričniki v špalirju.
En sam trenotek, en kratek hip - vzdrhtel je na odru mramorni kip in lica bleda so se nasmehljala, in ustna mrtva so vztrepetala, odprle so se za trenotek oči, žareče, globoke oči ... Zavele so pesmi nad gozdovi in zmagoslavni, ponosni glasovi so vstali iz molka mrtvaškega.