holmu (144)

sotesko, je Iztok zavil na desno proti zaraslemu	holmu.	Brez pomisleka mu je sledila četa za četo.	A
posvetilo v grmu, dim se je visoko dvignil. Na	holmu	so krakali vrani. Jastrebi na Hemu so zaduhali	A
streljaj oddaljenem od belega in na prijaznem	holmu	dvigajočega se župnišča, je grof obstal in se	A
toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na	holmu	sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni	A
... Na	holmu	svete Trojice se sveti med temnim zelenjem bela	A
ščiti oči z dlanjo in ogleduje belo srajco na	holmu	svete Trojice.Puško ima župan na rami, zelena	A
Župan je motril z bistrim očesom belo srajco na	holmu	in je pomislil v svojem srcu: ”Glej, kaj ni	A
hodil tod, ne prejšnji dan in ne to noč. Na	holmu	je stala samotna cerkev; v linah je stokal veter	A
na levi ob poti, tudi cerkev je ugledal na	holmu.	Pred njegovimi zameglelimi, trudnimi očmi	A
kakor da stoji kraj gozda in vidi pred sabo, na	holmu,	svoj samotni dom.Natanko ga vidi sredi bleščečega	A
spečega otroka. Od daleč je ugledal črne hiše na	holmu.	”Glej, dospel sem že skoro!	A
vila široka, s peskom posuta pot položno ob	holmu	navzdol, na ono stran gozda, odkoder je segal	A
kolesa na dvorišču, in še na peščeni poti ob	holmu;	umolknila so za gozdom. Oddehnila sem se globoko	A
prihajajoče iz gozda na moji desni; na onem	holmu	stoji samotna cerkev, in kakor jo je oblivala	A
travnikov, po blatnih stezah, preko jarkov, po	holmu	gori skozi smrekov gozd in od druge strani v	A
tekel, skakal je preko jarkov in kmalu je bil na	holmu.	Hladno je bilo tam, zrak je bil miren in blagodišeč	A
brez, v daljavi se je svetila cerkev na nizkem	holmu.	Cesta je bila prašna in mrtva.	A
če bi odprl okno v mestu, če bi se ozrl prod	holmu	...Ko me je ljubil, še okna ni odprl, skozi zastor	A
ob široko odprtem, odgrnjenem, in gleda proti	holmu.	Proti holmu gleda z neprijaznimi očmi, tiho se	A
odprtem, odgrnjenem, in gleda proti holmu. Proti	holmu	gleda z neprijaznimi očmi, tiho se smeje, govori	A
Tako govori, ko sloni ob oknu in gleda proti	holmu	...“ Z zastrtimi, široko odprtimi očmi je strmela	A
videla, če bi se nestrpen in zlovoljen ozrl proti	holmu,	na kostanje, k meni, in natanko bi razumela	A
skrit globoko v gori, temveč je stal na zelenem	holmu	ter se razgledaval po vsem prostranem svetu	A
kakor plamen, visok in miren, do nebés. Na	holmu	ob morju je stalo sivo zidovje, trdnjavica,	A
kakor na produ: sam črn prah. Na prvem nizkem	holmu	sem se ozrl; za mano hrib; pred mano, na vse	A
bila mala čemerna okna v večni senci. Na nizkem	holmu,	na široki krtini, je stala cerkev podružnica	A
hiše, raztresene po lagodno se vzpenjajočem	holmu.	Nebo je še vse žarelo, sonca pa se je svetil	A
tam daleč, skoraj že tik neba, se je belilo na	holmu,	zamolklo je vzdihovalo iz večerne daljave.	A
Pozabljena vas, kraj močvirja ob razritem	holmu	skrita, temna in čemerna. Človek je prišel	A
ravni črt proti Vrhniki; že se je prikazala na	holmu	Sveta Trojica, vsa bleščeča v večerni zarji	A
zavitih vejic. Poberem se počasi in kobacam po	holmu	navzdol, ko se še nekolikokrat ozrem na morje	A
zunaj svetle poljane, bele gore, da stoji tam na	holmu	kmečka hiša z visoko streho in zelenimi okni	A
hriba, nebo je bilo vse rdeče in zgornje hiše na	holmu	so se svetile v nedeljski beloti.V dolini spodaj	A
korakov in potem ob grapavem kolovozu gor po	holmu,	ob prostranem sadnem vrtu.Tako je stalo poslopje	A
je bilo vse njegovo. Na južno stran proti	holmu	gor ni mogel videti z balkona, in tam je stala	A
omrežil že vse po obližju; koče, ki so visele na	holmu,	ob klancih, so bile njegove in kar je bilo gostačev	A
večeri so bili topli. Francka je šla zvečer po	holmu	gor - šla je, kakor da bi jo kdo vodil za roko	A
stopala molče po klancu, nato po ozki stezi ob	holmu	proti železnični postaji, ki se je svetila od	A
pot je bila pusta, vila se je po kamenitem	holmu,	samotno in žalostno je bilo vsenaokoli, na nebu	A
Obrnil se je in je šel počasi svojo pot dalje, po	holmu	navzdol, po kameniti, razriti cesti; ni se več	A
daleč se je videlo naokoli, po nizkem zelenem	holmu,	so stali ljudje, so se smejali in govorili,	A
gospodo, ki ga je občudovala in ljubila; in po	holmu	dol, skoro do trga, je bilo vse črno ljudi,	A
bila podobna samotni podružnici na notranjskem	holmu.	V hišo se je šlo po široki veži in preko dvorišča	A
dan, o mraku, na poti, ki se vije iz mesta po	holmu.	In prijela ga je za roko in ga ni izpustila.	A
Šel je dalje po poti, ki se vije iz mesta po	holmu	in Francka je stala in je gledala za njim.Sama	A
vodi preko pisanega polja, preko travnika, po	holmu	navkreber v smrekov gozd!...	A
tistega časa ni govoril z nikomer. Sedel je na	holmu	pred svojo kočo, kadar so plavale sence po dolini	A
nenadoma se vam oko vzradosti: - tam v dolini in po	holmu	navzgor se razprostira zelen vinograd; vmes	A
bližate se majhnemu mestecu, ležečemu na zelenem	holmu.	A jaz sem ljubil to valovito, žalostno krajino	A
žalostna cerkev je stala na nizkem, okroglem	holmu,	krtini podobnem, in je vzdigala zvonik s pozlačenim	A
tako se ni nič genilo; samo tam na najvišjem	holmu	se je premikalo počasi in enakomerno visoko	A
Treh kraljev. »Zdaj, otroci, bomo pač kmalu na	Holmu;	mnogo nas čaka tam.Samo troje hiš je, naokoli	A
Postali smo. Tam po onem	holmu	se je vila bela pot v lepih ovinkih mimo lepega	A
bili, da nismo mogli več koraka dalje. Na	holmu	je zaklenkalo žalostno, kakor da bi zvonilo	A
zazvonilo odkod, od bele cerkve svete Trojice na	holmu...	Nagibalo se je na večer.	A
sladki zvonovi od bele cerkve svete Trojiče na	holmu...	Dol po široki, dolgi cesti, v gneči	A
so zvonili zvonovi od cerkve svete Trojice na	holmu...		A
mu je bil Bog povrnil zdravje. Na prisojnem	holmu	je stala njegova hiša, bel gradič z zelenimi	A
prišlo na misel, da si je postavil na prisojnem	holmu	bel gradič z zelenimi okni.Tam je slonel na	A
svoj beli gradič. Ko so zvečer zažarela okna na	holmu	in je zasviral mladi godec na svoje čudežne	A
hlapci. Gregor, ali si videl tisti gradič na	holmu?	Tisti beli gradič z zelenimi okni je dom Antikristov	A
dolini, že v noč utopljeni; na oni strani, na	holmu,	so se svetila grajska okna kakor trepetajoče	A
in cepci oborožena se vali rjoveča drhal po	holmu	navzgor, vije se proti gradu ob večerni zarji	A
In ko je zasijala rdeča zarja, so ležala na	holmu,	ob grmadi, v blatu in v jarkih razgaljena trupla	A
in je gledal proti gradu, ki se je svetil na	holmu.	Vsa okna so bila razsvetljena, bele luči so migljale	A
se vzdigale iz tal in so se opotekale proti	holmu,	tolpe nerodnih sužnjev, ki so omahovali kakor	A
očrnelega trupla je planil črn svat, prevalil se po	holmu	ter odkotalil v dolino.Prikazal se je baron	A
« Kakor v sanjah je videl Marko: plamen na	holmu,	rdeč in visok, do neba segajoč.Iz plamena, iz	A
se je zazibal, visoka črna senca, na daljnem	holmu	ter zatonil. Marko je zaspal in ko se	A
ne kod ne kam.« Črne razvaline so stale na	holmu,	gledale so v dolino z velikimi, belimi, zlobnimi	A
pozna jesen. Pot, ki je vodila med kostanji po	holmu	navzgor, je bila vsa pokrita s širokim, zlatorumenim	A
in neprijetno, ko je stopal po znani poti po	holmu	navzgor.Takrat je bila pozna jesen, a danes	A
vsaki dan od sonca blagoslovljena, cerkev na	holmu,	belo hišo sredi cvetočih jablan ... vso to tiho	A
višje. 𠆪li boš nehal, ali ne?‘ sem ukazal na	holmu	in sem bil hudo jezen.On, pritepenec razcapani	A
bila primerna njegovemu gospostvu. Na nizkem	holmu,	vsa svetla, izza kostanjev bleščeča, je stala	A
plahim pogledom, jih je pozdravilo pohujšanje na	holmu;	in pozdravilo jih je s tako veselim in prijaznim	A
bile prelepe spomladanske noči. Pri nas na	holmu,	v samoti, sredi smrekovih gajev in sadnih vrtov	A
svetile iz temè; kraj močvirja je visela ob	holmu	blatna vas. ”Odprite!“	A
leto življenja, ki je bilo. Nad Vrhniko, na	holmu	onkraj Svete Trojice, je mal smrekov gozdič	A
globoko, presilno hrepenenje. Bil je zvečer na	holmu;	vsa dolina se je topila v zlati luči, a sonce	A
Kaj ti si, Mate?“ In komaj so ga ugledali na	holmu	zvonovi svetega Jurija, so vztrepetali in so	A
zamišljen. Ob istem času se je prikazal na	holmu,	nad farovškim vrtom, popoten človek, kakor da	A
popoten človek, kakor da je zrastel iz tal. Na	holmu	je stal dolg, suh in črn, kakor samoten natič	A
... Ni se še prikazala bela Sveta Trojica na	holmu,	ko sem se ozrl ves osupel po mračni pokrajini	A
je bila tista pesem kakor pesem zvonov tam na	holmu,	v beli cerkvici podružnici, ko je viselo nizko	A
ki so se spajali in so hiteli. Prišel je po	holmu	navzdol in ravan se je razprostrla pred njim	A
petdesetimi huzarji sovražniku nasproti. Na bližnjem	holmu	ga sprejme. Toda Turkov je kot kobilic, v hipu	A
sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič na	holmu,	sedaj teman gozd na Samsonu, sedaj kaj drugega	A
Volniškega hriba s pravimi pomladanskimi čustvi. Na	holmu	je bila že zbrana množica, ki je čakala njegove	A
razgovarjanjem dospelo se je k vznožju turjaškemu	holmu.	Ondi opazili so v svojo veliko osuplost kneza	A
travniki v luninem svitu in že je ugledal koče po	holmu,	za katerim se je kazal stolp domače cerkve.	A
prejšnja leta, ko je odhajal. Molče so stopali po	holmu,	da bi dospeli na vrh Zale.Bila je hladna noč	A
bili tudi Kozjaki sezidali okrogle stolpe na	holmu	in ohranili sebe in svoje slovensko ime čez	A
na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem	holmu	posestvo Boletovo: grad Drenovo. V dolini kraj	A
zbirali ta večer s svojimi družinami vred na	holmu	blizu Medenovega posestva, na čigar golem vrhu	A
Dolenjski, leži majhna vas; Grm jo imenujejo. Na	holmu,	skoraj pod vrhom stoji prijazna, na novo pobeljena	A
širno sotesko, sredi katere je stal na majhnem	holmu	bel gradič z visokimi, neredno zidanimi stolpi	A
kake pol ure pozneje na veliko cesto, na nizkem	holmu	prijazen gradič.Zidan ni redno, nego vidi se	A
Radovlje kake četrt ure oddaljen, na nizkem	holmu,	kateri se naslanja na gore, zadaj polagoma vzraščajoče	A
stranskem potu, ki vodi od okrajne ceste po	holmu	proti gradu, nasajene so visoke topolke, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani