nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Gospa Judit, poved v sobesedilu:

Kaj je treba misliti, da so bile barve morda tudi takrat, v tistem daljnem somraku, tako grobe in neharmonične; kakor so danes pred mojimi bdečimi očmi, ob svetlem poldnevu; da so bili morda glasovi prav tako ubiti, drug drugemu sovražni, kakor so tisti, ki mi vriščé na uhó v tej nemirni sedanjosti ...? Bog je milostiv in tudi neubrana pesem, ki jo poslušam danes, se bo oddaljila, dokler ne bo zadonela sladko za holmom ... Od gradiča se je vila široka, s peskom posuta pot položno ob holmu navzdol, na ono stran gozda, odkoder je segal pogled na prostrano ravan. Zmerom je bila v soncu tista ravan; tako se mi je zdelo, kakor da puhtí iz blagoslovljene zemlje sama bela luč, da se vzdiga proti nebu kakor trepetajoča, prozorna meglà, zagrinja s pajčolanom daljnodaljne sinje holme, bele vasí in cerkve na brdih.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA