hej (1.864)

Barbara in Eneja Silvij Piccolomini. BARBARA	Hej,	služba!Na moji mizi je debela knjiga.	A
Kriki jetnikov.	Hej,	častiti vi prelati!Hej, vi cenjeni plemiči in	A
Hej, častiti vi prelati!	Hej,	vi cenjeni plemiči in vitezi hrvatski!Očistil	A
Tako se ti umiri kri, podedovana po očetu ...	Hej,	Friderik, pa kaj je ena sama ženska?Kot morje	A
Friderik plane z Veroniko na vrata. HERMAN	Hej,	straže!Moj zvesti Jošt!	A
Zahtevam, ukazujem.	Hej,	vi moji svetovalci, kimáteljne sfinge!Stopite	A
ona, glejte, je na rokah bičarjev. JOŠT	Hej,	Bošnjaki! LJUDSTVO Naj živi Veronika! Bičarji	A
začudeno se ozirata okrog sebe. TOMAŽ:	Hej!	Ni nikogar?	A
Simon se ozre k vratom. VOLODJA: Ksssss!	Hej!	Simon se vzpne na komolce.	A
Simon se vzpne na komolce. VOLODJA:	Hej,	znaš kak dober vic? Simon sede na posteljo	A
bolničarjema povelje, ki je tukaj znano.):	Hej!	Bolničarja odvržeta karte in stečeta k Volodji	A
Potem spet ostro. VOLODJA:	Hej!	Bolničarja spustita karte, ki sta jih komaj	A
Ime mu je Dro . . . Dro . . .	Hej,	kako ti je že ime? SIMON: Simon.	A
pospravi risbe, Emerik gre k njej. VOLODJA:	Hej,	Johnny Kitara! Emerik se zviška ozre.	A
Bolniška sestra. VOLODJA (ostro, kot povelje):	Hej!	Vsi vstanejo, Kapetan salutira.	A
Svoboda osvobaja! VOLODJA: Bergštajn bo igral,	hej!	5.	A
Premolk. KLARA (puhne dim proti Simonu):	Hej!	SIMON (nervozno mečka cigareto v roki)	A
mečka cigareto v roki): Nikoli več ne reci »	hej«	.Me spominja na enega tipa tu notri.	A
enega tipa tu notri. KLARA: Ne bom več rekla »	hej«	!No, kako si?	A
najbolje zate, za naju . . . Simon, samo en mesec,	hej!	Kaj je to?	A
Premolk. KLARA: Simon,	hej!	SIMON: Sem ti že rekel, da ne reci »hej«	A
Simon, hej! SIMON: Sem ti že rekel, da ne reci »	hej«	!Zaprejo me v norišnico in ti rečeš »hej« in	A
reci »hej«! Zaprejo me v norišnico in ti rečeš »	hej«	in podpišeš, dopovedati mi hočejo, da sem neka	A
nedotakljivega dnevnika, prosim, in ti rečeš »	hej«	, nazadnje mi hočejo odrezati nogo, ti pa praviš	A
mi hočejo odrezati nogo, ti pa praviš »Simon,	hej!	« KLARA (zresnjeno): Verjemi mi, prosim	A
. . . saj si ja en znanstvenik (hoče reči »	hej«	, pa se ugrizne v ustnico), sam ne moreš verjeti	A
naglo potisne list papirja za srajco. VOLODJA:	Hej!	(Bolničarjema): Spravita ga v celico.	A
VOLODJA: Kaj je zdaj to? Kaj to pomeni,	hej!	Simon gre na sredo dvorane.	A
govori. VOLODJA (pomigne Doktorju): Doktor,	hej!	Odideta.	A
bomo pa že videli. (Stopi k vratom, zakliče)	Hej!	(Bolničar priteče.)	A
Ti tam! . / . / stran 65 . / Zgodovinar!	Hej!	Ni odziva.	A
pa bo tudi pel, ne samo govoril po naše ...	Hej!	(Priteče Drugi bolničar.)	A
Samo to. VOLODJA:	Hej!	Spet tišina.	A
in se zmedeno ozira okrog sebe. VOLODJA:	Hej	!(Bolničarju): Sezuj ji čevlje?	A
KALANDER: Ciganski obrazi! ...	Hej,	kdor tam zijá, naj pride noter; bo slišal pridigo	A
KRNEC poskoči k durim v štacuno: Francka,	hej!	- Maks, le k meni, Maks! Francka pride.	A
prepir; nato meščani s koli MEŠČAN	Hej!	Kolov sém in drogov!	A
O Bog, kod hodi! Julijetka,	hej!	Julija nastopi JULIJA Kaj je	A
Benvolio in Mercutio nastopita BENVOLIO	Hej,	Romeo, kje si? MERCUTIO Pameten je, pa	A
MERCUTIO Pokličem ga, in zarotim ga. Romeo!	Hej,	kakšne muhe?Norec!	A
Srd prekipeči bodi moj vodnik!	Hej,	Tybalt, vzemi lumpa si nazaj, ki si mi dal ga	A
Lorenzo in Romeo nastopita LORENZO	Hej,	Romeo!Na dan, ti mož bojazni!	A
nazaj ga pošlji! GROFICA CAPULET za sceno	Hej,	hčerka, ali si že vstala? JULIJA Kdo kliče	A
skoro z godbo. Tako je bil obljubil; slišim ga.	Hej!	Žena!	A
Dojka! Halo, dojka!	Hej!	Dojka nastopi CAPULET Vzbudite	A
Julija na postelji. Dojka nastopi DOJKA	Hej,	gospodična!- Julija!	A
- Kak spí! -	Hej,	jagnjece!Hej, gospodična!	A
- Hej, jagnjece!	Hej,	gospodična!- Fej, zaspanka!	A
-	Hej,	srečna svatba!Kako vam zdravo spí!	A
Nič ne pomaga, moram Vas vzbuditi.	Hej,	gospodična!Gospodična!	A
zaprl je ropotijo, ker je praznik. Lekarnik!	Hej!	Lekár pride iz hiše	A
nastopi JANEZ Častiti oče frančiškanec,	hej!	Lorenzo nastopi LORENZO Glas	A
Tehtnica je ravnovesna, šanse so enake? ...	Hej!	... Jaz zakličem, samó pomignem, in narod hodi	A
Pa se zasluži? Amerikanec. Zasluži.	Hej,	oštir, piva! Torbarček.Jaz bi vam vino ponudil	A
se na svet?« Napoleonov večer (1810. l.)	Hej,	to je god vesél nocój V Ljubljani pri maršali	A
mizoj sedíjo svatje In godci sedé za pečjój;	Hej,	to je vesela gostija V Logéh pri županu nocój	A
Ain yeder schwur bey seinem ayd.« (I. p.)	Hej,	to vam je žívo pod Klanjcem Na Sótelskem	A
vitezov petero ‒ Vsi sinovi vójvode Arpáda. ‒	Hej,	to bil je zopet vaš dan, godci, Fantje črni	A
poglej - na cesarski, pred kočijo konjiča,	hej,	vrana mi dva ko ptiča brzà nad poljanami dva	A
- A v mestu -	hej	tù je vrvénje, hej to vam je vpítje in šum	A
- A v mestu - hej tù je vrvénje,	hej	to vam je vpítje in šum; tu pleše pobožni	A
zgenila - streljajte v ta mrtvaški molk!	Hej,	kak se tam stiskajo pestí, kako se bleščíjo	A
čuje, se ne zgane, pa kvišku raste iz poljane,	hej,	kvišku raste iz poljane. Ob Rabeljskem jezeru	A
sem, čujte, mati, mlado, ah, hčerko dajte mi ...	Hej,	žalost in vsi ti sosedje, ne enega več blizu	A
zjutraj, čez dan vroči, pridi zvečer al po noči ‒	hej,	jaz vedno čas imam! Kak sramežljivo prečudovita	A
ljubo mi, to v srcu blešči in na večer ne mine,	hej,	v mraku ves svet se zgubi, a šele mi to ne izgine	A
jeza božja buči, srce se odzove, ne pade!	Hej,	razgrni se, pisani gaj, razmaknite, cvetoče	A
razmaknite, cvetoče se gore, duša dalje bi,	hej,	dalje, da tam razbučati se more! Sam Še brezmejna	A
Pride žalost pa se ji odkrij, obup pride ‒	hej,	na upanje pij! Akordi Kdo, ah, zre onega,	A
hodimo, koder ljubimo naša ljubav ‒ prostost,	hej,	zablodimo, hej, zasnubimo zimo, mrak nam in	A
ljubimo naša ljubav ‒ prostost, hej, zablodimo,	hej,	zasnubimo zimo, mrak nam in zlost. Oreh Mrzel	A
potožil bi, pa moram, mogel ne bi, da je lažje ‒	hej,	za vse je poskrbljeno, zame najbolj vražje!	A
onih mrzlih mi rokah ohladil vroči se nemir bo,	hej,	odletel takrat na vek od srca splašeni vampir	A
dnevi vrste kot svet pisan z gore ‒ Prepelica,	hej,	čez polje, hitri veter, zavej čez gore! POJENEC	A
svetle. Mesec tak svetel ni, kot so denarci ti,	hej,	Peregrina bi vstala ob polnoči. Mesec dostojno	A
Pride žalost pa se ji odkrij, obup pride ‒	hej,	na upanje pij! USODA Oj usoda, ti trdi kmet	A
jutri bo bela nedelja, potlej čas pride vróč,	hej,	tega komaj čakam. Za Sveto telo vse zorano že	A
zorano že bo, vse v steblu že bo za Sveto telo,	hej,	tega komaj čakam. 0 Šmarnem potem že si žita	A
naspem, že si žita naspem, potlej v hoste grem,	hej,	tega komaj čakam. Ajda začrni, gora pordeči	A
pordeči, polhu dlaka v bukvah vsa se nagosti,	hej,	tega komaj čakam. Potlej leto nam zbeži, počasi	A
kot da še enkrat leto vse prošle šteje dni,	hej,	tega komaj čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v	A
bila je mati tvoja? 24 Romanska 25 V vesni 26	Hej,	kupil si jaz pipo bom 27 Kostanji šumijo 28	A
pustite mi mladost 43 S pojmovi več, z besedami 44	Hej,	v kot s tem ne bi šel 45 Urok 46 Orel 47 Hrepenenje	A
srcem srce ne piruje! . / . / stran 27 . /	Hej,	kupil si jaz pipo bom Hej, kupil si jaz pipo	A
stran 27 . / Hej, kupil si jaz pipo bom	Hej,	kupil si jaz pipo bom, kovano, lepo pipo, al	A
hmelj na polju raste, a na gori vresje klije,	hej,	visoko hmelj naj zraste, v vresju dekle odpočije	A
čas ... Prešla slabost, bremen odpadlo breme,	hej,	vriskal bi, ko veter vel; tako pozabi, glej	A
pozna jo ‒ kdor molči! . / . / stran 45 . /	Hej,	v kot s tem ne bi šel Hej, v kot s tem ne bi	A
stran 45 . / Hej, v kot s tem ne bi šel	Hej,	v kot s tem ne bi šel!Kdor misli to, naj v pot	A
jutri bo bela nedelja, potlej čas pride vroč,	hej,	tega komaj čakam. Za Sveto telo vse zorano že	A
zorano že bo, vse v steblu že bo za Sveto telo,	hej,	tega komaj čakam. O Šmarnem potem že si žita	A
naspem, že si žita naspem, potlej v hoste grem,	hej,	tega komaj čakam. Ajda začrni, gora pordeči	A
bukvah . / . / stran 56 . / vsa se nagosti,	hej,	tega komaj čakam. Potlej leto nam zbeži, počasi	A
kot da še enkrat leto vse prošle šteje dni,	hej,	tega komaj čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v	A
dnevi vrste kot svet pisan z gore ‒ Prepelica,	hej,	čez polje, hitri veter, zavej čez gore! Sv	A
ženimo Tu je jesen in mi se ženimo prepevajoč,	hej,	ženimo se, ne naženimo ne dan, ne noč! Glej	A
tako! . / . / stran 73 . / Kavtrna balada	Hej,	sem šel od dedine Žužem domov, umrl tam v Potočih	A
stric bogat njegov, a med potjo zajela ga noč.	Hej,	kvatrna bila to zlobna je noč, noč, v kateri	A
šla. Tam iz hiše z modrim pasom šum in krik ‒	hej,	zimska gonja, da mi Bog je dal na voljo, volil	A
potožil bi, pa moram, mogel ne bi, da je lažje ‒	hej,	za vse je poskrbljeno, zame najbolj vražje!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani