A bleščite le, gora in dol, in žarite, planine ‒ kak kot rosa bi zlil se čez dol, kot oblak čez vršine?
Kar ljubo mi, to v srcu blešči in na večer ne mine, hej, v mraku ves svet se zgubi, a šele mi to ne izgine. Kaj rosa na polju gori, zakaj roža na grmu žari?