hej (301-400)

stran 241 . / je obraz, bel smehljajoč obraz ... ”	Hej,	držite ga!“- Pol je plezal dol in pol je padal	A
razmeknilo se je drevje, prišel je na pot.	Hej,	kak pozno je že, tam nad ono visoko bukvo je	A
pa je bil hudó in noge so se mu opletale. ”	Hej,	nadloga, kaj se maješ?“ ga je posvaril birič	A
ostrino in zmagonosno dvigne glavo proti obrambi ...	Hej,	trup gjaura naj se razmeče na vse vetrove!Roke	A
svojo četo prihaja s straže od skrajne granice.	Hej,	vranci, rezgetajte, čakata vas zob in hlev.	A
konjiki zahrume skozi portal v širni dvor. »	Hej,	odkod vam oni momci?« poskoči Herbart s sedla	A
jim svoje konje in jih nažene ven pred mesto. »	Hej	dečki, dokažite, kaj znate!Ena, dve, tri, hop	A
tam jemali plen, ki je bil uropan domovini. »	Hej,	na konje, sokoliči!« ukaže Herbart in si opaše	A
je vzel na muho turški roparski grad Udvin. »	Hej,	na konje, sokoliči!« ‒ kliče, ko se znači komaj	A
Lep večer je.	Hej,	ven, ven v dvor, prižgijte bakle!Plemstvo vre	A
nanje mislite, kadar ste utrujen od plesa.	Hej,	pijmo, pijmo! Tam doli je veselo, tu puščoba	A
doli žare kresovi, tu se kade plamenice v noč.	Hej,	pijmo, na zdravje domovini!« »Ah, gospod Herbart	A
Kristini, trka z gosti, pije, izvrača čaše. »	Hej,	pijmo!« »Na zdravje domovini!«	A
Turjaških, tirolska zvestoba z zvestobo kranjsko.	Hej,	Tirolka s Kranjcem, v kolo, v kolo!V francoski	A
Kranjcem, v kolo, v kolo! V francoski takt,	hej,	po španskem valu, hej, v hop-hop!In nazaj iz	A
kolo! V francoski takt, hej, po španskem valu,	hej,	v hop-hop!In nazaj iz nemškega poskoka skozi	A
preden bodo prignali Lenkoviča v Banjaluko.	Hej,	Frankopane, se ne boš še izmotal iz zank?«	A
zadnje kritje turške vojske: prapor janičarjev.	Hej,	v tropih planejo v goreče bajte, ali je najti	A
kristjanskega leva, še preden zbere ta svojo vojsko.	Hej,	prednji barjaki naprej ob Radonji!Mravljišče	A
na verigi, truden, izmučen zahrope: »Bara!« ...	Hej,	naprej!Činele, hrup, rezget in zvenk verig.	A
Juri pa je presekal nežne misli krošnjarju: »	Hej,	Martin, ali je res, da s hišami kupčuješ?«	A
prisopihal mesar na Peč in zaklical na ves glas: »	Hej	ljudje, kupec je tu!Ali imate kako muhasto kravo	A
ne maramo in neumni nismo, čeprav dedujemo.	Hej!	Hočeš, da zavriskam?	A
Nič preveč ni bilo.	Hej,	boš pokazala, če kaj znaš.Veš, mladi zarod ni	A
almae Antenoritarum1,« je dejal vikar. »	Hej,	« je vzkliknil Štampa, »socius mihi!Collegium	A
Modra si! Češnje.	Hej!	Zobala jih boš tri mesece in tri dni.«	A
»Gospod župnik! Vaša roka,	hej!	To mi obljubite, da ne ostanete dolžni!	A
pšenične pogače se boste preobjedli potlej.« »	Hej,	« so se veselili otroci, le žena ni verjela.	A
se čez plot in si sama poiskala poobedek. »	Hej,	vidva!Kaj pa delata na mojem vrtu!«	A
svojo posteljo, je našel mene še na njej. »	Hej,	vstani in pojdi spat v svojo posteljo!«	A
sanjati, da sem prakvar zajahal belega konja. »	Hej,	pokonci, Jakec!Krave že mukajo!«	A
kajti resnično je spregovoril v našem jeziku. »	Hej,	Stol, prebudi se!« sem razločno slišal očaka	A
svet lepote, svet divjine, svet spoštovanja. »	Hej,	kje pa sta?!« sta zaklicala s strani dovški	A
privriskali po dolini Vrat navzdol lovci. »	Hej,	gospod Aljaž, tukaj imate svojega fotografa	A
dekletca? Ali rade molite, ali rade častite Boga?	Hej,	soror Evlalija, kaj mi svetuješ?Ti me poznaš	A
poznaš! Katera bi mi bila prava gospodinja,	hej?	« »Soror Evlalija, mene priporoči!«	A
nabirale debele kaplje po obširnem obrazu. »	Hej,	zdaj pa greš,« je kričal, »pa spet prideš!	A
prikazen z mogočno napolnjeno vrečo ob plečih. »	Hej,	oče Mrcina je tu!« je zavpil rejeni mož.»Jaka	A
Potem pa se je prvi oglasil Vrban Wurtzer: »	Hej,	Bartel, a todi laziš, kakor smrdljivi dehor	A
Mrhovina babilonska!« »	Hej,	Bartel, ali ti tako hočeš?Si li pozabil, kako	A
Terezijo, ki ti je rodila trinajstero otrok!	Hej,	trinajstero otrok!« Aleksander je gledal proti	A
Saj sva vendar krave skupaj pasla.	Hej,	Urban, kaj praviš ti k temu?« »Počakaj, zdaj	A
mano govoriti, čakaj!« . / . / stran 176 . / »	Hej!	« je začel Anžek iz Kravje doline, »nekaj bi	A
Kakor riba v ledu!	Hej,	si pa že zopet pozno spat prišel včeraj ponoči	A
Starega moža je to zjezilo in kričal je za njim: »	Hej,	prijatelj, stoj no! Vendar vidiš, da še nisem	A
Ali je res, kali? . / . / stran 458 . /	Hej,	Cene!« Cenetu je kri zalila obraz.	A
Bog vam bo plačal in fantek bo molil za vas!	Hej	Plavček, prikrevljaj sem!Povej, koliko je dolga	A
smejavce pa je imel kruljavec na svoji stani. »	Hej,	kaj se mi smejete, ljudje božji,« in krevsal	A
je sedaj lahkodušno zaužival sad za sadom. »	Hej!	Obečati in ne plačati!	A
gospod Sonce! Ali mi jih odštejete, te cekine,	hej?	« »Dam ti jih, samo da mi pomagaš!« odgovo	A
Belle donne!	Hej,	ali ni tako, laška kost!« »Si si, fratell	A
dekla cvetočega lica in žarečega pogleda. »	Hej,	Marjanica, mojega srca roža in moje duše studenec	A
Gotovo me umori!« »	Hej,	kaj počenjaš tam gori,« kričal je Jurij Ljudevit	A
hribovje za Kureščkom, meneč, da ste na Turjaku.	Hej,	jaz jih poznam, ta preklicana pota.Brez vodnika	A
»Opoldne pridem domov!« »Domov! Ej,	hej,	domov!In kaj naj se skuha?	A
najprej nekaj pešcev, potem pa mi v sedlu.	Hej,	bili smo železen zid, mi Pappenheimovi jezdeci	A
Pa se mu že res ni godilo posebno dobro. m	Hej,	Podlesnikov!l zakričal je name, mglej ga no	A
pretečem basu in izpije v enem dušku, kar dobi. »	Hej,	ti, butara!Gani se no že enkrat malo bolj urno	A
Videti mu je bilo, da je zares truden. »	Hej!	« je zaklical Kodrolaski, »imaš kaj jesti s sabo	A
z jasnega neba ogledovalo jesensko sonce. »	Hej,	mladci!«Navihanec je dvignil roko: »Vesla v	A
Samo dima je dokaj več. »	Hej!	« se je spomnil Pegavec Sinjeoke.Zakaj bi na	A
se smehljal in zadovoljno brundal predse. »	Hej!	« Sulec se je stresel.Zmedel se je.	A
Jelen vstal, se visoko vzravnal in spregovoril: »	Hej,	mladca.Dovolj smo se zadnje dni nalenarili in	A
in od daleč opazoval novo svetlo kolišče. »	Hej,	Karp,« je spregovoril Jelen sam s sabo, »kdo	A
še to noč odpelje Sinjeoko, se je odločil.	Hej!	so zavrisnili mladci in se že opremljali za	A
bi vabil na ples. Mladci so pa poskočili: »	Hej,	hej, hej!« Pa je Sinjeoka zaprosila: »Ne ubijaj	A
vabil na ples. Mladci so pa poskočili: »Hej,	hej,	hej!« Pa je Sinjeoka zaprosila: »Ne ubijaj in	A
na ples. Mladci so pa poskočili: »Hej, hej,	hej!	« Pa je Sinjeoka zaprosila: »Ne ubijaj in ne	A
Sinjeoka povedala, da postane poleti oče.	Hej	haj, hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj	A
povedala, da postane poleti oče. Hej haj,	hej	haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj	A
da postane poleti oče. Hej haj, hej haj,	hej	haj, hej haj, haj haj haj, hej haj. Kako narobe	A
postane poleti oče. Hej haj, hej haj, hej haj,	hej	haj, haj haj haj, hej haj. Kako narobe bi bil	A
haj, hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj,	hej	haj. Kako narobe bi bil naredil, je pomislil	A
nekaj streljajev puščice daleč proč. Tako pa ‒	Hej	haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj	A
streljajev puščice daleč proč. Tako pa ‒ Hej haj,	hej	haj, hej haj, haj haj haj, hej haj! Vzšlo je	A
puščice daleč proč. Tako pa ‒ Hej haj, hej haj,	hej	haj, haj haj haj, hej haj! Vzšlo je sonce.	A
pa ‒ Hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj,	hej	haj! Vzšlo je sonce.	A
greje podnevi in luna naj vam sveti ponoči!« »	Hej,	haj!« so glasno zadoneli klici iz drevakov.	A
in jo napel po dolgem na bučasto suho vejo.	Hej!	kako vse drugače je zapela, kakor pa prej na	A
Brenka, brenka, bredka, brenk!	Hej,	hej, hej! Mladec je začel od samega veselja	A
Brenka, brenka, bredka, brenk! Hej,	hej,	hej! Mladec je začel od samega veselja poskakovati	A
Brenka, brenka, bredka, brenk! Hej, hej,	hej!	Mladec je začel od samega veselja poskakovati	A
določi poglavar praznovanje mladega zelenja.	Hej,	haj, hej, haj!Jujuju juh!	A
poglavar praznovanje mladega zelenja. Hej, haj,	hej,	haj!Jujuju juh!	A
prepeljejo še otroke in odrasle na trdino.	Hej,	haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj! Veselje	A
še otroke in odrasle na trdino. Hej, haj,	hej,	haj, hej, haj, hihihi ha haj! Veselje je naraščalo	A
in odrasle na trdino. Hej, haj, hej, haj,	hej,	haj, hihihi ha haj! Veselje je naraščalo, postajalo	A
Planili so pokonci.	Hej,	haj!Starejši so dvignili sulice, ta in oni je	A
mlado listje v krošnji razglednega bresta.	Hej,	haj, juhahaj, haj, haj, juhahaj! Presukanega	A
Kdo ve? »	Hej!	Kdo tam?«	A
Tlele so korenine pod zemljo.	Hej!	Bujno bo odgnala setev na novem požganju.	A
mora trdo pestiti, da ne trmoglavi po svoje.	Hej,	če bi še Lisjaka vzel s sabo ‒? V Oblem hribu	A
mostišču brenknila struna, kakor bi zajokala. »	Hej!	« se je obrnil Jelen. »Piščalar!Brž, brž!	A
mostišče, kakor bi bila pravkar pristala. »	Hej!	Kaj nikogar nikjer ni?«	A
natančno pozvedela, kako in kaj je z Zorno Kalino. »	Hej!	« je rekel Bor bratu, ko sta veslala proti domu	A
njima vred na trdino še Presukanega Lisjaka.	Hej!	Vse tako postorita, da ju pohvali sam Ostrorogi	A
pisano orglico iz morskih školjk. Potem pa ‒	hej.	Preden vzcvete lan, bo Zorna Kalina že njegova	A
glasneje dihal, si je pripeval k udarcem vesla. »	Hej	haj, hej haj, hej haj ‒« Okrog srede popoldneva	A
si je pripeval k udarcem vesla. »Hej haj,	hej	haj, hej haj ‒« Okrog srede popoldneva se je	A
pripeval k udarcem vesla. »Hej haj, hej haj,	hej	haj ‒« Okrog srede popoldneva se je ustavil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani