hej (501-600)

njim in mu zagodel obljubljeno poskočnico ...	Hej,	Menara, le naj pride!Boš videla, kako znam jaz	A
na skalico, te bo že prasnila moja palica ...	Hej,	mislil si, krivokljunec, da še vedno Kosobrin	A
in je pozabil, kar sem mu zadnjič obljubil.	Hej,	ti krivokljunec!Ali ti nisem rekel, da se bova	A
je utihnil in oglasil se je Bedanec v jarku: »	Hej,	Kekec! Pa sem le našel tisto skrivno pot ...	A
Bedanec zijal in bo skakal z noge na nogo ...	Hej,	Bedanec! Pa te bo le nasukal Kekec, a ti napravi	A
si mora dobiti, da ga ni strah. Saj pravim ‒	hej,	hej ...«	A
mora dobiti, da ga ni strah. Saj pravim ‒ hej,	hej	...«	A
roko in se je postavil na sredo dvorišča. »	Hej,	ljudje!« je zavpil na glas.»Ali ste doma?	A
znoj z vročega čela in je pihal razdražen. ‒ »	Hej,	ti kos!« je zavpil.»Kaj ne boš več prepeval	A
je zavriskal naglas, ko se je ozrl po trati.	Hej,	tam kraj studenca je ležala njegova Keza, zleknjena	A
porušil deveti grad. . / . / stran 15 . /	Hej,	resnično!« »Oha, oha!« mu je ugovarjala Tinka	A
zavihralo v zraku in je polglasno zavriskal. ‒ »	Hej,	ne vidim te več, domača vas!« je dejal potem	A
zmaju, ki sem pri njem služil za kuharja.	Hej,	pa bo verjela vse ‒ uboga, mala Tinkara ... «	A
počasi in je previdno krilila z rokami. »Mojca,	hej,	Mojca!« je zaklical Kekec in je stekel deklici	A
postal kraj senožeti in je zavriskal na ves glas,	hej,	še je živa sirota Mojca, še je živa!Ni padla	A
Kekec, ta Kekec! Pa kdo bi si bil mislil ‒	hej,	kdo bi si bil mislil?« 5 Kekec je dospel	A
bo stemnilo, boš že sedela doma na klopci.	Hej,	pa sem te le privedel srečno v dolino in ni	A
Mojco sem pograbil in sem jo odnesel iz koče ...	Hej,	pa se usaja zdaj Pehta in rohni, da se je boji	A
pes,« je pomislil Kekec. »Pa tudi lisjak ni ...	Hej,	to ni nihče drug kakor strašni volk.Prišel je	A
da bi mu kar brenčalo po njih. Pa ne morem,	hej,	ne morem ... « Kekec se je posmejal in je prijel	A
Rožletu, ki je spal v senci kraj senožeti. »	Hej,	Rožle!Ali me slišiš?« je zavpil in ga požgečkal	A
spiš, da bi te lahko ukradel in te nesel Pehti.	Hej,	Rožle!Daj, zgani se!«	A
kakor blisk bežale preko navpičnih sten. »	Hej,	‒ ho!« je naposled zaklical Kekec.»Čas bo, da	A
nogami bo cepetala pa se bo strašno jezila.	Hej,	hej ...«	A
nogami bo cepetala pa se bo strašno jezila. Hej,	hej	...«	A
poskočil v svojem veselju in je izpregovoril: »	Hej,	pa sem jo le nasukal ‒ nasukal kot nihče na	A
‒ »	Hej,	tako storim, tako storim!« je spregovoril.»Saj	A
s katerim je mislila ozdraviti siroto Mojco.	Hej,	proti večeru pa zbežim v dolino in ga ponesem	A
s seboj. Mojca bo spregledala in bo vesela,	hej,	tako vesela.«‒	A
drugo pa je postavil na prejšnje mesto. ‒ »	Hej,	posrečilo se mi je in ukanil sem Pehto,« se	A
lep, ne rečem, da bi te ne imel rad. Tako pa,	hej,	tako ...«	A
jutri pojdeva v dolino. . / . / stran 159 . /	Hej,	hej, ljubi volkec!« Kekec je pričel plesati	A
pojdeva v dolino. . / . / stran 159 . / Hej,	hej,	ljubi volkec!« Kekec je pričel plesati z volkom	A
je to videl pa se mu je zasmejalo srce. ‒ »	Hej,	resnično pojde zdaj z mano v dolino!« je mislil	A
strgal, da bi se teta Pehtara usajala na vso moč.	Hej,	hej!« Že sta dospela s strmine tja med kamnito	A
bi se teta Pehtara usajala na vso moč. Hej,	hej!	« Že sta dospela s strmine tja med kamnito gruščevje	A
naslednjem hipu je poskočil in je tlesknil z rokami. »	Hej,	Kekec, ta Kekec!« je izpregovoril naglas. »Kdo	A
»Kdo bi si mislil, oj, kdo bi si mislil? ...	Hej,	Kekec, ta Kekec!« Kekec pa je medtem hitel skozi	A
povrnil, ker nimam pri Korošcu nobenega dela več.	Hej,	hej!« Izbina vrata so se naglo odprla in na	A
ker nimam pri Korošcu nobenega dela več. Hej,	hej!	« Izbina vrata so se naglo odprla in na pragu	A
in kje je jastreb? Črna smrt ju je vzela ‒	hej,	Muzelj!Daj nam petelinčka!	A
Mucno goro, po rožoponožo! Kdo gre z menoj,	hej,	kdo?« Otroci so se strahoma spogledovali.	A
ne bo iskal, še najmanj pa oče in sosedovi. ‒	Hej,	kar grem, zadnji čas je.Ovce so prišle brez	A
gladil z roko po obrazu. . / . / stran 67 . / »	Hej,	hej!Pa le ne bo nocoj nič črnih strahov in tudi	A
roko po obrazu. . / . / stran 67 . / »Hej,	hej!	Pa le ne bo nocoj nič črnih strahov in tudi bridke	A
prasketnilo kamenje in sfrčalo v prepad. »	Hej,	hej!« je zavpil Gab, in mu je bilo žal, da so	A
prasketnilo kamenje in sfrčalo v prepad. »Hej,	hej!	« je zavpil Gab, in mu je bilo žal, da so pobegnile	A
divjih skokih v stajo. . / . / stran 75 . / »	Hej,	kaj bo pa to?« se je zavzel Gab in je gledal	A
ki jih moraš poslušati, kakor je bog ukazal ...	Hej,	pobič!Pa misliš, da raste rožaponoža samo na	A
bilo od nikoder živega glasu sredi gluhe noči ...	Hej	‒ tedaj se je pa razlegel glasen pok in odjeknil	A
»Katra!	Hej!	« -Bolcman stopi proti njej.	A
gimnazije, zato še bolj razume vse, kar bere.	Hej,	Prlek, sedi no sèm, ga bomo malo!«Luka je zaklical	A
ranjenci. Pograbil je Tineta in ga vprašal: »	Hej,	Tine, kako je z Janezom, pa z Andrejem?Ali ju	A
sta nazaj, komisarka pa se je obregnila: »Ti,	hej,	kaj v Ribnici mast kar za plotom puščate?«	A
prebira stare ljubljanske be-ga časopise. »	Hej,	Gregor, da te ne bo Slovenski dom spreobrnil	A
in pripravljenosti... . /\ .. stran 99 . \/ »	Hej,	hudiči, kdo ste?Predajte se, če ste beli ali	A
bataljonom so se ustavili. Kar zakriči neki desetar: »	Hej,	tovariši, ali je res, da so vam Italijani pobrali	A
Zaslišali smo ostre klice: »Vorwärts! Vorwärts!« »	Hej,	zopet bodo tekli,« je dejal komandir Kotar;	A
rinete? Nam boste njive pognojili,« ali pa »	Hej,	ti cepec, zakaj pa kričiš vorwärts?Pridi bliže	A
mesecev enainštiridesetega v Loški dolini. »	Hej,	ti si pa maslo pobiral v naših krajih,« sem	A
Popoldne smo ga poklicali v štab. »	Hej,	ti, terenec, za četnega komisarja boš šel, da	A
za bataljonskega, če ne...« Prekinil sem ga: »	Hej,	ti, Sokole, pusti tisto, kar pravi pismo; saj	A
pomolil iz sena razkuštrano glavo in se zdrl: »	Hej,	kaj sta ga pila, da ne gresta spat?Kaj, vraga	A
Počehljal se je za ušesi. »	Hej,	plavčke smo pa zajeli, da veste,« mu je povedal	A
Konji so se splašili. »	Hej,	Janez, danes boš pa doživel ognjeni krst,« sem	A
cerkvico. Neki naš vodnik je zavpil blizu mene: »	Hej,	belčki! Vsi svetniki v cerkvi vam ne bodo pomagali	A
boste že videli, kako se vam bo godilo!« »	Hej,	pridi bliže, da ti bom preluknjal tvojo gnilo	A
da so ga postavili za komandanta Kočevja. »	Hej,	ti, Janez, takoj z menoj, da si ogledava, kako	A
počasi šel iz sobe. . /\ .. stran 11 . \/ »	Hej,	pokliči komandirje, naj pridejo čez eno uro	A
drobnarije se boste že pogovorili,« je rekel Trtnik. »	Hej,	kurir!Reci materi, naj prinese bučo mošta!«	A
Živi lahko še petdeset let.« »	Hej,	možakar, kar usedite se,« je veselo zaklical	A
»Sta hajkala naše po paških hribih, a?	Hej,	vedita, če bosta poskušala dezertirati, dobita	A
Kurir ga je samo začudeno pogledal in odšel. »	Hej,	očka, vas pa ne bomo vzeli.Kratkovidni ste,	A
Kmalu mu je odprla. »	Hej	Tilka, vasoval bi, do jutra imam čas.«Tilka	A
gorsko naselje Radegunde in tiho zašepetal: »	Hej,	komisar, kadar razmišljam o sebi, si zaželim	A
novincev, ki so prepevali Borovo koračnico »	Hej	brigade«.Pod neko tepko kraj malega naselja	A
ju je pogledal, potem pa potrkal na okno. »	Hej,	dežurni, nekaj novega je!« Na pragu se je prikazal	A
kocem in stopil v toplo gostilniško sobo. »	Hej,	Tone, pridi no, boš malo spil.«Za dimom je videl	A
Bergantu in mu dejal, kakor da bi se opravičeval: »	Hej,	če bi vedel gospod Robert, kako težko je učiti	A
kjer je tudi veselo, petje in ples. »Kristina,	hej,	Kristina, moja bodi.Vsega boš imela,« ji šepeta	A
Berganta, ko je šel po spodnjem koncu vasi. »	Hej,	Tone, počakaj, počakaj!« je zavpil. Bergant	A
Vsi drugi so že odšli naprej. »	Hej,	hej,« zavpije s slabotnim glasom.»Hej, hej!	A
Vsi drugi so že odšli naprej. »Hej,	hej,	« zavpije s slabotnim glasom.»Hej, hej!«	A
»Hej, hej,« zavpije s slabotnim glasom. »	Hej,	hej!«Vpije, stoji in gleda okrog sebe.	A
Hej, hej,« zavpije s slabotnim glasom. »Hej,	hej!	«Vpije, stoji in gleda okrog sebe.	A
dvigne glavo in s hripavim glasom zakliče: »	Hej,	hoj, Stanko!«Nihče se ne oglasi.	A
Ljubljančan, študent K. F. oddelek belih. »	Hej,	stari, kje imaš sinove?« »Ne vem,« je odvrnil	A
»Ema, vina, hitro, obrni se.	Hej	Jernej, ti se pa držiš, kot bi ti tretji gozd	A
Vedel je, da Milka hrepeni po naravi.	Hej,	ti punca, vedno so pri dekletih v preteklosti	A
vročo luč razlije. . / . / stran 33 . / OBLAKOM	Hej,	oblaki! jadra bela razprostrite in v modrino	A
človeka, ki se drzne dvomiti o vaši kreposti.	Hej,	hlapci, položite pred našo plemenito gospo taco	A
Tebi na čast ga bomo danes pili. ‒	Hej,	hlapci, pripravite mizo v veliki dvorani in	A
skušal prebuditi Črnega Petra in spanja. »	Hej,	poglavar, hej Peter, zdaj pride na vrsto tvoj	A
prebuditi Črnega Petra in spanja. »Hej, poglavar,	hej	Peter, zdaj pride na vrsto tvoj jetnik! Hej	A
hej Peter, zdaj pride na vrsto tvoj jetnik!	Hej,	ali slišiš Peter?Tvoj jetnik je na vrsti!«	A
gručo ljudi, ki vihti trobojnico in pojo: »	Hej	Slovani, naša reč slovanska živo klije« Moški	A
mu udero, prekriža roke in tudi sam moli: »	Hej	Slovani, naša reč slovanska živo klije ... dokler	A
storim? Naj skočim k oknu in zakličem izvoščku:	Hej,	vi, fijakar, peljite naju v cerkev k poroki	A
glave, kakor lanska repa, ki je bila vsa šupla. ‒	Hej,	ali ti veš, da jo je vrag ponesnažil?O res je	A
prah, žena, krvavo srce ti potegnem iz prsi,	hej,	propalica!« A v glavi je mirila zopet tiha misel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani