nova beseda iz Slovenije

globel (248)


Gledam, kako ga z vrha vsak dan hitreje odnaša v      globel,      in neredko se mi zvrti v glavi, ko se zavem  A
mehka in topla. Na meni so planjave in griči, in      globel      so, od gajev obdane.In vse to je žívo, ker čutim  A
dvoran k temnic stražniku. V podzemno stopita      globel      rešilca zadnjemu jetniku. Odkujeta mu že okove  A
tiha vas je zmračila in oživele so strme poti;      globel      pod sipino je zadehtela od zemlje.Stolp na hribu  A
držiš na dlani. Zakopal bom tvoj cvetni križ v      globel.      In potlej z najinimi vintgarjani zaorjem skoz  A
vendar kakor v šali zaluča vse njegove knjige v      globel,      vse njegovo osmošolsko znanje, vsa prijateljstva  A
sredi najtrše zime nenadoma posije v mračno      globel      pravo, svetlo in toplo poletno sonce - nato  A
Sonce kmalu izgine, soteska se stisne v temačno      globel      med skoraj navpičnimi sivimi stenami; pot je  A
Sem se bo vrnil. Čez ravnico, ki je ločila      globel      s potokom od gozda z rogovilastimi, skrivljenimi  A
narezal vejevja in ga zvlekel čez prazni prostor v      globel.      Zavlekel se je pod skalnat previs in to črno  A
in gledal goreča srca? Kje je begun, ki v      globel      tišči in pred stražniki beži? Kje je berač  A
. / stran 36 . / Potem so marširali skozi      globel      Las Bocas v Acatlan. Od tod so še isti dan  A
redkih jutranjih potnikov. Cesta se je spustila v      globel      in peljali so se po ozki soteski.Zdaj je mimo  A
volje je stopal za Mihom, ki je zavil navzdol, v      globel      pod Gorico.Tam notri se skriva pohlevni in mirni  A
peči postal, se ozrl in nato še sam utonil v      globel.      Lisko je kar drgetal od želje, da bi puhnil  A
so si ljudje ob robu izkopali dokaj prostorno      globel      in vanjo napeljali vodo.Tako je nastalo nekakšno  A
in desno. Iztok je obkolil po višavah hunsko      globel.     Na obeh straneh izhoda je razvrstil najboljše  A
Toda noč se je vlekla, z njo se je vlekla      globel;      noči ni bilo konec ‒ in ni bilo konec pretečih  A
ustnice premikajo: nekaj ji je mrmral v vroče živo      globel      roke. Nagnila se je k njemu in šepnila  A
vode se je zlival po napeti koži, se spuščal v      globel      pod gričkom kosti in izginjal med prsti stopala  A
bliže in tik do mene. V mojih prsih je zasijala      globel,      polna sonca in senc, in modro oko je mehkó potonilo  A
naramnice in jo dolgo poljubljal v mehko, vročo      globel      na prsih. Toda tokrat je v Resnikovem  A
bledozeleni travniki so se za cesto lagodno spuščali v      globel      rečnega korita z robom iz zamolklo rumene ilovice  A
zapeljal bel oblak, ki je za hip zatemnil svetle, v      globel      se spuščajoče pramene.Prijetni hlad soteske  A
volja. Kakor se utrga kamen na klancu, zdrči v      globel      in utone; brez vzroka, tiho, brez spomina.   A
v ozko, vso z grmovjem in bukovjem poraščeno      globel;      na dnú se je skrivala vasíca z nizko cerkvijo  A
držala mimo razpale kapelice, nato skozi temno      globel,      obokano z visokim, košato razraslim leščevjem  A
Velik prostor je bil tam -- prostrana, pusta      globel      med sivimi gorami.Na vseh straneh visoke, sive  A
blata. Pod vasjo je ležala v somraku ozka      globel,      popolnoma podobna odprti raki; in na nobeni  A
in je stisnil obraz v dlaní; oči so strmele v      globel,      v odprto rako. ”To je tisti dan, Hanca, zdaj  A
Napotil se je v hrib, Hanca se je vračala v      globel.      Tih in plašen je bil njegov glas, ko se je  A
imenu in po obrazu, kakor ga je poznala vsa      globel,      toda prej se ni ozrla nikoli, če je šel mimo  A
vračale so se od sivega neba po blatnih klancih v      globel      in so jo napolnile vso do roba.Šla sta roko  A
večeru je bila v njenem srcu, ko se je vračala v      globel,      molčečo v mraku.Pot se je spuščala strmo navzdol  A
je rdela večerna zarja, pred njim je ležala      globel      v samotnem mraku.Velik temen križ se je bil  A
Mrak je bil že zunaj, globoko v senci je spala      globel;      do neba ni seglo oko. Od hriba dol, po klancu  A
III Hitela je po strmi spolzki bližnjici v      globel.     Nebo je bilo še jasno, srebrnosinje, tam doli  A
od hriba, od vseh strani in mahoma je oživela      globel.     Zdaj je poznala cilj, tekla je naravnost po tisti  A
ceste! Tako pa mi je, kakor da bi bila ta pusta      globel      v mojem srcu.Težka je pot po hribu do vrha;  A
razlita tako žarka svetloba, da je lila celo v      globel.     Počasi se je dramila vas; prazniško oblečene  A
poslavljam in ker mi bo težko po tebi ... Tudi      globel      je bila danes prvikrat lepa in ne bo nikoli  A
Kaj ne bi rajši nazaj, tja v tiho, samotno      globel,      kjer ni širokih cest, ne neizmernih ravnin,  A
bi ji ubežala. Vsi drugi, ki so se vračali v      globel,      so bili že visoko na hribu, skoro že na vrhu  A
je dremala na hišah, na sivem zvoniku; a vsa      globel      je spala v mraku, razprostiralo se je v tihi  A
Hanci pa je bilo, kakor da je govorila vsa      globel      iz njegovih ust.Isto kaliturina-1533    A
ki je sijalo tam in ki se nikoli ni ozrlo v      globel.      ”Ne bo se ozrl nate!   A
preslabotna vaša ljubezen!“ Ženska se je napotila v      globel,      mati je zavzdihnila in se je vrnila v vežo.  A
dosegle sence strmi rob. V somraku je ležala      globel,      tiha že in dremotna pod svetlim večernim nebom  A
živel, če bi ... če bi bilo pač vse drugače, če bi      globel,      recimo, ne bila globel ...Zazdi se mi celo časih  A
pač vse drugače, če bi globel, recimo, ne bila      globel      ...Zazdi se mi celo časih, da bi me vi lahko imeli  A
če se je kam obesil. Stavim, da zavije voz v      globel      ... Poglejva na ono stran, stopiva tja!Ne bo dolgo  A
vozil urno po beli poti, ki se je vila skozi      globel.      ”Ali mislite še čakati?“   A
pride, naj bi bil prišel, lump!“ Odhitel je v      globel      z velikimi koraki in se ni več ozrl. Hanci  A
trepetala nizko nad obzorjem plaha bela lučka.      Globel      je spala, samo časih je pomežiknilo rdeče okno  A
Kreniva dol, na tisto pot!“ Zavila sta v      globel;      temneje so bile sence in nebo se je dvigalo  A
sta že hodila nekoč prav po tej strmi stezi v      globel,      ali takrat sta hodila bolj počasi in roko v  A
Tudi ti bi bila sedla ... Mislil sem, da prideš v      globel,      pa te ni bilo in jaz nisem bil hud!“ ”Saj  A
človek v globeli, je dobro; ali kadar ugleda      globel      in se domisli, da je onkraj hriba tudi še svetin  A
krčme je gledalo z rdečim, krmežljavim očesom v      globel.      ”Vse kar mi je pravil -- vse je bilo pač  A
mi je celo zdelo, da je bil posegel veter v      globel,      da je zastokal v lini ...“ Postal je, poslušal  A
... Vrnil se je v      globel      s povešeno glavo in trudnimi koraki. Pred krčmo  A
je vzdignil Hanci v prsih. Spomnila se je na      globel,      kadar so se izprehajale po njej tihe večerne  A
je bilo poleg njega ... . / . / stran 180 . /      Globel      se je zaprla za njimi, razprostrla se je ravan  A
žarek radosti in veliko oko zvonika je strmelo v      globel      s topim zadovoljstvom ... Hanca je šivala za  A
hitel po hribu; ko je stal na vrhu, se je ozrl v      globel,      odkril se je, pogladil se je z roko preko čela  A
je napravljala na pot. Mate je šel dalje v      globel,      mimo temnih spečih hiš. Postal je pred oknom  A
prišel. Počasi je stopal po klancu navzdol v      globel      ...Tam je bila tista pot, ki so jo rosile nekoč  A
Stala sta na hribu roko v roki in sta gledala v      globel,      ki je že dremala v somraku globoko pod njima  A
svoji volji; dvigne ga v oblake, trešči ga v      globel.      Naj mi zvije mladike, naj mi odklesti veje;  A
Zašel je z velike ceste po strmem klancu v      globel,      skrito pod visokimi, navpičnimi skalami.Visoko  A
Visoko gori je gledalo zeleno drevje v mrak,      globel      je bila temna in hladna, izpod skale je tekla  A
ogledalu; in nobeden žarek sonca ni segel v      globel.      Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo  A
kakor nad breznom. Izpod njega je curljal v      globel      siromašen potok, ki se je skoro ves izgubljal  A
zakaj ne prevali se nikamor drugam, nego v      globel,      da tam strohni in segnije ... . Stoj: kam pa si  A
sklonjeno glavo in z butaro na hrbtu skozi ozko      globel;      zdaj te ne premerim z jasnim očesom, če stojim  A
nevaren. Kratka tišina se je odprla v opasno      globel,      nad katero je utripalo nemirno dijakovo srce  A
hodila in nista videla kam. Kadar je pomerila      globel      pod potjo, se mu je srce stesnilo: »Zdaj bo  A
strani. Zelenkasto sinja bleščava preleti vso      globel,      votel grom se sesuje vanjo in vali v jeki po  A
zastorom je ležala v moreči prigrelici tolminska      globel      med Kozlovim robom, Bučenico, Jalovnikom in  A
Tolminsko. Visoko nad Volčami je stal in gledal v      globel,      kjer so pokojno spale vasi s tlačani, s kmeti  A
rutarji, s polovičarji in ubogimi košani. Vsa      globel      je spala v temi.Le v Tolminu se je medlo svetlikalo  A
galjotov!« je mrko dejal mož. Nato se je spustil v      globel.     Ni imel namena še kdaj umikati se čez mejo.   A
jelena. Hkrati s prvim soncem je pogledal v      globel.     V nos mu je udaril rezek dah pojajočih se košut  A
z njo. Preveč se mu je mudilo nazaj v Tiho      globel.      Utrujeni so pod noč pripeljali odrtega in razsekaneg  A
jeleni. Vseh vrst divjad je prihajala čez to      globel.     Zato ji je Ostrorogi že pred leti dal ime Prehodi  A
Zdaj ga je visoko prerasel. Prišli so v Tiho      globel.     Jame so bile kar v redu; tri spredaj, dve pa  A
se mu je, da iz doline prihajajo v ilovnato      globel      kropilci nemo in sklonjeno in da se prav tako  A
se srebrno svetili in se smehljali v samotno      globel.     Gorski potok je šumel med razmetanim skalovjem  A
Oprijemal se je grmovja in ko je pridrsel v      globel,      je videl, kako se njegovi trije konji pasejo  A
mitraljeze in municijo. Vse to je izginjalo v      globel      in se na drugi strani vzpenjalo v strmino.   A
je pastirska prešernost, da je zavriskal čez      globel      do sosednjih bregov, kjer so pasli drugi pastirji  A
sosednji pastirji kakor obsedeni vikali čez      globel:      »Ole, ole‐e‐e, Dihu‐u‐ur!«   A
tresnil z oričko po lemežu, da je zadonelo čez      globel.      Spet je šlo dva koraka, spet je obstalo  A
in ozko ulico, temno in vlažno kakor skalna      globel.      Druge kraje Starega trga je osvetljevalo sonce  A
Nista hodila dolgo in prišla sta v majhno      globel,      kjer je bujno rasla visoka gozdna trava.Sto  A
zdrsnila tja dol. Ležala je zgoraj, srepela v      globel      - Erik!Njeno vpitje se je obešalo v kapnike  A
visokem loku pahnjen s sani - potem le še mehka      globel      snežnega zameta: pekoči sneg na licih, na čelu  A
tedaj smo zagledali z visokimi smrekami obdano      globel      in v njej barake.Dojeli smo, da je to, kar vidimo  B
ki je zapisal: "Dolina je slovensko ime za      globel      nasploh".Pod poglavjem "Doline" je Schmidl v  C
lijakasta, skledasta ali kotlasta zaprta kraška      globel      s podzemeljskim odtokom, katere premer je večji  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA