”Zdaj šele sem te ugledal, ko se poslavljam -- samo zato pač, ker se poslavljam in ker mi bo težko po tebi ... Tudi globel je bila danes prvikrat lepa in ne bo nikoli več; samo v mojem srcu bo ostala, kakor je bila danes ... Rad bi, Hanca, da bi šla z mano ... tako bi bilo z mano vse, kar je bilo lepega in prijaznega v moji mladosti in tam v tihi globeli ...“