nova beseda iz Slovenije
Halo! | Fizika! | To ni Balkan. Befel za žajfo. | A |
vsenavzočnost in vem, da je vsa umetnost metafizike | fizika | na meta položaju. Hip, ki prihaja nenadno | A |
Amandus, ki je posnel iz zadnjih besed deželnega | fizika, | da hoče le-ta pregovoriti njegovega hlapca, | A |
samo denar, čimboljši avto in uživanje. Sama | fizika, | hudič! se je pridušala in me prosila za cigareto | A |
potem rekla, da ni podrejena fiziki tega sveta? | Fizika | ... Kosem las, ki je izginil.Nobene ostaline. | A |
Tu je nastopila znanost. Kemija, | fizika | in denar ... denar ...Če so to dosegli v antičnem | A |
dragi oče!« Nekdo je vprašal astronoma in | fizika | Galilea Galileia: »Oprostite mojster, koliko | A |
stvarjenja. Vseeno ga je vznemirjala atomska | fizika. | Podobno kot so viktorijanci trpeli zaradi smrti | A |
Franc Rozman: | Fizika | in metafizika Virtualna slovenska knjigarna | B |
poslovne informatike. . / . / stran 9 . / | Fizika | in metafizika 11 Uvod 15 Relativni pogledi | B |
To pomeni le, da je ne razumem. | Fizika | in metafizika 11 Uvod Fizika in metafizika | B |
ne razumem. Fizika in metafizika 11 Uvod | Fizika | in metafizika Besedi fizika in metafizika | B |
metafizika 11 Uvod Fizika in metafizika Besedi | fizika | in metafizika imata enak besedni koren.To | B |
Fizika in metafizika Besedi fizika in meta | fizika | imata enak besedni koren.To nas lahko zavede | B |
sorodni znanstveni disciplini, vendar to nista. | Fizika | je veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih | B |
teoretska, uporabna, atomska, jedrska, nuklearna | fizika) | .Fizika je področje znanosti, ki se razvija predvsem | B |
uporabna, atomska, jedrska, nuklearna fizika). | Fizika | je področje znanosti, ki se razvija predvsem | B |
odkar je omogočeno merjenje naravnih pojavov. | Fizika | odkriva (in preverja) snovne zakonitosti na | B |
osnovi ene same preproste miselne sheme. Tako | fizika | kot metafizika se torej ukvarjata s pojasnjevanjem | B |
Vprašanja, na katera ne more odgovoriti na primer | fizika | ali metafizika, vsaka sama zase, lahko pojasni | B |
moralna zakonitost v meni. Immanuel Kant | Fizika | in metafizika 15 Relativni pogledi na stvarnost | B |
zaporedja pokov, ki se je stvarno dogodil. | Fizika | in metafizika 17 Videnje nekega dogajanja | B |
obremenjujem s tem, kaj se stvarno dogaja. | Fizika | dogajanje v naravi skuša opisati z zakonitostmi | B |
objavo posebne teorije relativnosti izvedla | fizika | Michelson in Morly.Na osnovi novih pogledov | B |
hitrosti lahko raziskujemo z dveh vidikov: ◆ | Fizika | raziskuje zaznavni vidik naravnih pojavov | B |
osnovi opazovanja njegovega premikanja. | Fizika | in metafizika 45 Michelson je izmeril, da | B |
oddaljevanju zmanjša, pri približevanju poveča. | Fizika | in metafizika 55 Zakonitost, kako opazovalec | B |
Univerzalne transformacije ni. | Fizika | in metafizika 57 V fiziki je veljalo in marsikje | B |
stvarnostjo. Vse pojave vesolja bi lahko opisala | fizika | na osnovi projekcij. Ker taka univerzalna transforma | B |
ostajajo tako stvarnost kot projekcije, tako | fizika | kot metafizika. Paradoks dvojčkov je posledica | B |
kvarke, posebno še na tistem področju, ki ga | fizika | imenuje »zlom prostora« in pomeni razpad praznega | B |
energijskega primanjkljaja, »antienergije«. | Fizika | ima na področju mase in energije torej še nekaj | B |
energija ne predstavlja neke trajne vrednote. | Fizika | pojem potencialne energije uporablja praviloma | B |
premiku iz točke „c” v točko „d” naboj Q2 | Fizika | in metafizika 75 porabi toliko energije, kolikor | B |
obliki energijskega polja. Energijski valovi | Fizika | in metafizika 77 Temeljne zakonitosti energijske | B |
nesporna vzročnost katerega koli dogajanja. Tako | fizika | kot metafizika, ena in druga veda znata razložiti | B |
lepota, privlačnost, očarljivost, ..., ki jih | fizika | ne zna opisati s fizikalnimi zakonitostmi. | B |
estetiko, znanje, tekste, kromosomske zapise, ... | Fizika | in metafizika 91 Estetskih, sporočilnih, izraznih | B |
niti metod merjenja niti merskih enot zanjo. | Fizika | in metafizika 93 Izrazne vrednote vesolja se | B |
nanaša na snovne zakonitosti, ki jih obravnava | fizika | in kemija, ne pa na slabo poznana dogajanja | B |
Izrazne vrednote so lahko izvor snovnih vrednot. | Fizika | in metafizika 95 Kromosomski zapis je izrazna | B |
anomalij so nastale relativnostna teorija, kvantna | fizika | in druge znanstvene teorije, ki so se od nekega | B |
Newtonu me preseneča, kako tesno je bila njegova | fizika | prepletena z metafiziko in teologijo.Ljudje | B |
in matematiko oziroma logiko (tj., menijo, da | fizika | ni apriorna, matematika in logika pa naj bi | B |
objektivnim“ časom kot številom gibanja, ki ga | fizika | obravnava na enak ali vsaj analogen način kot | B |
kajti ”čas je invencija ali pa sploh nič. Toda | fizika, | podrejena kinematografski metodi, ne more upoštevati | B |
znanost, predvsem relativistična in kvantna | fizika, | razveljavila ali vsaj postavila pod vprašaj | B |
obenem temni.“ [prav tam, h 9 (21-2)] Klasična | fizika | ne potrebuje niti prostorske perspektive, kakršno | B |
Čudovito! | Fizika | torej znova, po več stoletjih, podaja roko metafiziki | B |
deterministične, prej nasprotno - predvsem kvantna | fizika, | ki je v svojih metodoloških temeljih indeterministična | B |
pospešenimi gibanji in gravitacijo, saj že klasična | fizika | prišteva gravitacijska gibanja, recimo vrtenja | B |
ravnosti prostora), ko pa svetloba, kot uči | fizika, | ni nekaj materialnega: saj fotoni, svetlobni | B |
prostora-časa. Prvo trditev lahko zagovarja sama | fizika, | pri drugi pa ne gre brez filozofije... kajti, | B |
pa ne gre brez filozofije... kajti, čeprav je | fizika | ovrgla klasično hipotezo o absolutnem prostoru | B |
Janez. Kako | fizika | pravzaprav definira pojem polja? Bruno. | B |
neodvisno od izkustvene ”vsebine“: teoretska | fizika | naj bi bila transcendentalna ”v formi enačb | B |
Bruno. Če zaupaš enačbam, je mogoče - in | fizika | je v našem času postala že tako abstraktna, | B |
saj logika običajno dopušča precej več kot | fizika | - na primer, nikakor ni logično nemogoče, | B |
mehaniko, vse prej kot očitno; in slednjič, kvantna | fizika | uči, da so kvanti obenem energijski valovi in | B |
našega fizikalnega znanja, saj kozmološka | fizika | lahko s teoretsko ”retrovizijo“ seže dlje nazaj | B |
tudi na njegov konec). V singularnosti pa znana | fizika | ne seže, saj v vrzelih, kjer prostor-čas sploh | B |
izrazito metafizičnih vprašanj, ki pa jih | fizika | skuša reševati s svojo bolj ali manj standardno | B |
razberemo nobene nujnosti: mar samo zato ne, ker | fizika | še ni popolna, ker se iz njenih doslej ne povsem | B |
teorija, ki opisuje gravitacijo, in kvantna | fizika, | ki opisuje preostale tri sile - metodološko | B |
dob. ”dobro uglašeno“). Sodobna kozmološka | fizika | namreč vedno znova odkriva evidence dobre ubranosti | B |
potjo) - le še nekaj zanimivih misli kozmologa | fizika | Paula Daviesa, avtorja vrste znanih del o vesolju | B |
Aristotel (2): Physiké akróasis /Physics ( | Fizika | , grško/angleška izdaja), prev. P. Wicksteed | B |
filozofija išče smisel ali smoter stvari. Če nas | fizika | in kemija naučita, kako iz naravnih materialov | B |
hranijo številne tehnične vede in nekoliko tudi | fizika | sama.Samo izbira med razumnim in nerazumnim | B |
S korozijo kot procesom se ukvarjata tudi | fizika | in hidrokemija. Laboratorijsko izmerjene sile | C |
okolju najprijaznejši" tekst kakega vrhunskega | fizika, | in v še nekaterih drugih spisih je razpravljal | C |
bilo uporabno oziroma koristno). Medtem ko je | fizika | minevajoče trajanje vse bolj odločno razlagala | C |
človeka? Da je njena ideja postala humanistična | fizika | (in ne metafizika), je poskrbela znamenita Vicova | C |
znanstvena in obenem učinkovita kot newtonovska | fizika, | izhajati iz realnega.Bentham zato išče ekvivalent | C |
modrosti. Pesništvo, teologija, politika in | fizika | imajo vsak svoje privržence in nasprotnike; | C |
vidikov, še zlasti, če bi bil ta vidik indic; | fizika | in celo termodinamika se prav tako ne omejujeta | C |
opisovanje svojih objektov, tako kot ga imata | fizika | in kemija, tip figurativnega diskurza diktira | C |
Golež Kaučič RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE = » | FIZIKA | IN METAFIZIKA« Humanistične vede sodijo v tisti | C |
so univerzalne (podobno kot npr. matematika, | fizika, | kemija, medicina, pravo, ekonomija): probleme | C |
določajo vse bivajoče; toda na drugi strani stoiška | fizika, | še bolj pa logika oziroma dialektika poznata | C |
kot sta bili gestaltna psihologija in kvantna | fizika, | je bil človek, ki se je najbolj približal razumevanju | C |
mehanika Louisa de Broglieja, Heisenbergova | fizika | matrik, Diracova mehanika, abstraktna mehanika | C |
In pokazati bomo morali, da je realizem - za | fizika, | in ne da bi sodili o njegovi vrednosti, za filozofa | C |
znanostih. Skoraj v celoti jo je premagala | fizika | 19. stoletja; toda ker je docela očitno, da | C |
znanstvena, če bi postala diskurzivna kakor | fizika, | če bi upoštevala, da tako v nas samih kakor | C |
najjasnejši in najprijetnejši od vseh, kar jih ponuja | fizika. | "Tako so se te primitivne doktrine, ki so zadevale | C |
Prepustimo se torej spektaklu. Ne menimo se za | fizika, | ki je samo režiser.Danes ni več tako; eksperimentato | C |
To in nič drugega. | Fizika | zemeljske oble nima nič opraviti s tem kemijskim | C |
tisoč poskusov o svetlobi. Od teh pet tisoč | fizika | ni obdržala niti enega. Današnji študent, ki | C |
natančno geometrijo, kakršna je bila kartezijanska | fizika, | je začuda manjkala teorija merjenja.Če beremo | C |
Razvoj kartezijanske fizike: "Kartezijanska | fizika | je matematična fizika brez matematike.Je konkretna | C |
fizike: "Kartezijanska fizika je matematična | fizika | brez matematike.Je konkretna geometrija."1 Ker | C |
prepletata dve disciplini, kot sta matematika in | fizika, | smo lahko skoraj prepričani, da učenci ne bodo | C |
raziskava mora biti primer zase. To počne moderna | fizika. | Ne postulira nobenega naddoločanja, ki je veljalo | C |
1787 napisal debelo knjigo z naslovom "Nova | fizika | ali strogemu računskemu dokazu podvržen celoten | C |
dobe v znanstveno. Dejansko se v 18. stoletju | fizika | neredko šteje za lažjo od elementarne geometrije | C |
geometrije. V predgovoru k svoji Fiziki Castel piše: " | Fizika | je sama od sebe enostavna, naravna in lahka | C |
naših rok je neko izkustvo. Vsak človek je malo | fizika, | odvisno od večje ali manjše pozornosti duha | C |
dajali komplimente, da bi lažje pobili Newtona | fizika. | "Sistem, ki ga (Newton) predstavlja v svoji | C |
To mu nesporno zagotavlja oznako 'matematična | fizika' | : treba je še ugotoviti, ali na resnični matematično | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |