Vse, kar je snovnega, je nazadnje v rokah narave, na katero ima človek le malo dejanskega vpliva, zato se z njo ukvarjajo ljudje spretnosti, pretkanosti in razuma, komaj kaj pa resnični filozofi, saj ti že od samega začetka vedo za njeno bistveno skrivnost. Zato bo fizik do konca časov tolkel s svojim kladivom po vedno manjšem delcu snovi, da bi prišel do resničnega atoma, do resnične nedeljivosti filozof pa že od samega začetka ve, da je to jalov posel, čeprav se iz te jalovine hranijo številne tehnične vede in nekoliko tudi fizika sama. Samo izbira med razumnim in nerazumnim, med dobrim in zlim, med vrlino in poniglavostjo - to je človekova stvar, tu lahko človek odloča sam, tu je prostor in bojno polje modrosti, s tem pretežno se ukvarja filozof.