dosti (17.123)

bo postelja, katero nama je baron obljubil,	dosti	prostora imela. NEŽKA Kaj tukaj bo stala?	A
Pri županu je malo tesnó, tukaj imajo vsaj	dosti	prostora. BARON Pripeljite jih tedaj; vaše	A
peresa in kup aktov. ZMEŠNJAVA Imate zmerom	dosti	dela, Budalo! BUDALO Tolik-kanj, vidijo, je	A
sin mojega srca, veselje mojih starih dni boš.	Dosti	dolgo sem molčal, me je sram bilo, sem tajil	A
piše: »Pod lipo zeleno ‒« Kaj še? GOSPA Že	dosti!	Kaj meniš, da ne bo zastopil?	A
Pleše z Jerco. BARON vstane in pravi:	Dosti	bo, ljubi moji ljudje! Mojo gospo že glava boli	A
ANŽÈ Le mene pustite, oča. JAKA Saj mu bo	dosti	žal, kadar bo videl, da mu dekleta pred nosom	A
Jaz se izobražujem ob službi. Mlad sem še,	dosti	se še moram naučiti.Ne vem, recimo, kdo je Aristofan	A
.. (se zave, umakne roko): No, zdaj pa je	dosti,	vstanite. HONZA: Bi rad pomahal z repom,	A
pomahal z repom, pa ne morem. Oprostite. HABILIS:	Dosti	je, sem rekel. Honza začne lesti pod mizo	A
Kot kuža. HONZA: Če človek	dosti	komunicira s psi, v parku, pa tudi sicer, je	A
pustil ... v njej je ... upanje ... meni je	dosti	do tega ... da ti ne bi tega storil ... ker	A
Ni bilo zapisano. Nisem	dosti	mlajša od vas. BARBARA: Zato pa veliko	A
Tako bo in nič drugače.	Dosti	sem že videl takšnih prerokov.Stavim, da bo	A
Dobro, dobro. Midva se še vidiva, mali,	dosti	časa bomo imeli tu notri, da se midva še srečava	A
VOLODJA: Seveda. Ženski to	dosti	pomeni, če ji moški pomaga kaj nositi, recimo	A
Zaradi njega se ne sekirajte. Nisem mu	dosti	odrezal, samo toliko.Dobil bo lepo protezo s	A
Jožef umakne daljnogled. JOŽEF:	Dosti	mi je tega humanizma.Zadosti te filantropije	A
JOŽEF: Ne, Franc. FRANC: Da sva midva že	dosti	skoz dala. JOŽEF: Ja, Franc.	A
FRANC: Lezi, sem rekel, utrujen si.	Dosti	si prehodil. JOŽEF: Jaz dosti prenesem.	A
Dosti si prehodil. JOŽEF: Jaz	dosti	prenesem. FRANC: Poleg tega pa, Če ti ležiš	A
sem vam celo pomagati, če hočete. Časa imam	dosti	in lahko bi vam barve mešal, čopiče snažil,	A
podpora, tem daljši nauk, in zahvale nikoli ni	dosti.	Če bi bila prišla kaka gospa, bi ji bil moral	A
rešitev našega prijatelja? KOREN Saj ste se že	dosti	zalivali.Gospod Dobrin, ali niste srečali slikarja	A
užitek hiše in ene njive do smrti. Ali nima	dosti?	MARTIN Jaz je tudi ne pozabim.	A
Ne, Tereza.	Dosti	je bilo.(Se zasmeji.)	A
Špelca! ... Andrej, kósita tukaj z nama! Vsega je	dosti.	ANDREJ: Ne, ob enih imamo doma kosilo, danes	A
vse skupaj že malo preseda. ANDREJ: Eh, pa	dosti	o tem, saj je vse v redu ...Samo da se dela	A
pojma! ... Ne, to ne, ampak jaz se še ne čutim	dosti	zrelega za otroke.Ti pa tudi, Tina, ravno si	A
mi, povedali so mi! Sovraštvo dá opraviti nam	dosti,	ljubezen več.Tedaj: ljubeznipolno sovraštvo	A
Opraskan! - Strela,	dosti	je.- Kje je moj fant?	A
ste res napravili iz mene pojedino za črve;	dosti	imám!Prokleta sodrga!	A
Vas možitev druga, - Bog mi greh odpusti! - in	dosti	boljša od možitve prve; pa ako tudi ne: Vaš	A
Kaj je sam hudič prisluškoval? MENTEJ Ni	dosti	več prida, kakor sam hudobec.Res ne.	A
RADO Še Boga draži. Ali nimaš	dosti,	da si nas. KOKALJ Da sem ‒ (piše) ‒ vščipnil	A
Sicer se pa tudi nimaš pritožiti.	Dosti	jih je, ki so tudi plemenite, a se ne morejo	A
Tako naglo nas zapušča? Niti nisem govorila	dosti	več kot dve besedi ž njim.Tako ga puščaš proč	A
še zmerom več zaupam nego li vanj. Posebno	dosti	za slavo in moč Celjanov in za našo končno hišno	A
je stvar táka, da moreš ti sam s svojo osebo	dosti	pomoči, in to terjam od tebe, pomoči terjam	A
sprejemat niti te dovoljenja prosit. Govorjeno je,	dosti	je.‒	A
bogve kod; on je izgubil prvorojenstvo. ‒	Dosti!	HERMAN se vrne: Prijatelj, prositi te moram	A
Tri dedce imam, tebe in dva sina, pa ste se	dosti	odpočivali. Samo jaz se peham od zore do mraka	A
kakor si ti naredil svoji materi. Doma je vsega	dosti:	blaga, polja, njiv, gozdov...Hiša kot grofija	A
Hiša kot grofija. Kruha	dosti	in dela dosti.Ali sin gre na Hrvaško, trame	A
Hiša kot grofija. Kruha dosti in dela	dosti.	Ali sin gre na Hrvaško, trame tesat in koruzne	A
Ne, veselica bo pri Vrhovcu. Ali časa je še	dosti.	Semkaj sedite k nam, gospod Amerikanec.	A
Matijče jo sune od sebe, da pade na tla. Na,	dosti	mi je tega javkanja!Kar sem rekel, sem rekel	A
Amerikanci smo ostali do danes. Dolenčevka.	Dosti	vas bo. Žagar.Dva polna voza.	A
Ni vsak potreben poduka, gospod učitelj.	Dosti	sveta sem že premeril, ko vas še na svetu ni	A
Zdaj sva dva. In letos poleti sva	dosti	delala.Jaz sem za te naše Amerikance prebito	A
Anki mladi : »Daleč mene pot po svetu vodi,	Dosti	pôtok vidi, koder hodi, Tó-le vé ti, dèkle,	A
Zapuščeni, lačni siromáki, Pridite, za vse bo vsega	dosti,	Solusovi vi odsléj ste gosti!« Vsak dan s praga	A
takój, zamičejo brž ga skomine. »Prehodil že	dosti	sem svetá, Pokóril ga s svojim mečem : Krasnejše	A
luna po mirnih vodàh. Pač vem, da prijateljev	dosti	imela bi tudi midva, pa k nama hodili bi v gosti	A
starec dé počasno in tiho kakor tat, a vendar	dosti	jasno, da »bil je literat.«	A
skupaj!«... No, kaj dé ljudstvo, to ni mar mi	dosti!	Če ti ne verješ, pa ti Bog oprosti, o ljubica	A
brado, v velo lice grenka solza se mu vtrne: »	Dosti	živel sem na sveti, dosti sem užil radosti,	A
solza se mu vtrne: »Dosti živel sem na sveti,	dosti	sem užil radosti, dosti moral sem trpeti, dosti	A
živel sem na sveti, dosti sem užil radosti,	dosti	moral sem trpeti, dosti skušen sem - zadosti	A
dosti sem užil radosti, dosti moral sem trpeti,	dosti	skušen sem - zadosti. A ne sluša naših svétov	A
hudomušna krilatica: »Molči, molči, starče sivi!	Dosti	skusil si na sveti, toda zdaj ne znaš živeti	A
idejo tudi. O nikar se mi, Antón, ne trudi,	dosti	v zgodovini je idej, ali treba jih poznati prej	A
stran 23 . / Doma povsod, doma nikír, obhódi	dosti	svéta, zavolj njega dekleta, ženice ímajo prepir	A
Okoli mu deleč pokazal je svet, povsod je	dosti	videl deklet. Bogate je videl, umne, lepé; pozabil	A
žlahtne kranjske tam cvetó besede, kjer govoriti	dosti	več ne znajo, pastirji samski, ko imena čéde	A
obilo, žalostno bo vse minilo -- zame	dosti	bo drobiža. VEČERNI SPREHOD	A
prevèč predrzen duh je tvoj! Kaj ni ti	dosti	še gorjá, kaj ni ti dosti še solzá? Kaj	A
tvoj! Kaj ni ti dosti še gorjá, kaj ni ti	dosti	še solzá? Kaj ni krví ti še prevèč, naj	A
Dolenjske, z Vrhov in Zabrezja in sodnik sam tam	dosti	sedi in obnaša se kmečki; pije bolj na kratko	A
Prostost Ta molk, taka prazenj obdajali	dosti	nas ‒ treba iti narazen, nam pusto je in dolgčas	A
Duh ne predrugači; po tem pa vsega vedeli so	dosti.	Ti v glavo učenosti si ne tlači; obilost podeli	A
Ti prosiš kruha ‒ on ti daje kamen; kaj ti še	dosti	dolgo ne slepari? Bog te odreši tega zlega	A
me zapoved najostreja. Soneti moji, menim,	dosti	príčajo: s prvaki nisem bogve kaj priljuden	A
Vsa zastonj lepota tvoja!	Dosti	videl sem lepot; Duh si moj želi pokoja, Truden	A
Koliko boje vender je zame! Kruha brez palice	dosti	dobím; Potlej pa čaka me ónkraj jame Večno plačilo	A
pogreb. Kakor mravlje bomo šli za krsto (dela	dosti	bo takrat) in z zemljó, z zemljó zasuli ta naš	A
ni več zavesti v vas, da zavpili bi na glas:	Dosti,	dosti je krvi, ki smo jo prelili, da bi stari	A
zavesti v vas, da zavpili bi na glas: Dosti,	dosti	je krvi, ki smo jo prelili, da bi stari svet	A
delila, ah kdo, kdo jih delil bo zdaj? Še	dosti,	dosti bi povedal, a vse besede v prsih mro.	A
ah kdo, kdo jih delil bo zdaj? Še dosti,	dosti	bi povedal, a vse besede v prsih mro. Samo še	A
Kaj pa naj povem, da vam bo všeč? Sami veste	dosti	in preveč! Kar pripovedujte, saj poslušam, vse	A
zagledam v štacuni, ko mu režejo posebno. Kaj	dosti	govoriti ni potrebno »A greš kej spit?«- »Da	A
Molče prebira črnobele strune. Ni ji kaj	dosti	mar za tákele pisune, ki kažejo ji hrbet cele	A
SHS menja vlado.	Dosti	vlad je že menjala. Francija. Španija. Maroko	A
‒	Dosti	ur je le prešlo, ničesar uzrlo ni oko. Bije	A
odšel je daleč po svet′, tamkaj je videl prav	dosti	deklet, zbral si je ljubico, belo golobico,	A
in desno in križem sveta okol′ se oziram, je	dosti	blaga. Velike ne maram, zapodil bi jo, bojim	A
luštno biti Na planincah luštno biti, tam je	dosti	mleka piti. Pastir pa prav′: juhe, juhe! na	A
In tudi ta hišca štir′ okenca ima in tudi	dosti	nageljov imam: lepo mi cveté, pa še lepši dišé	A
In tudi pred hišco no trtico imam in tudi	dosti	vinca imam: mi okna opleta, mi vinca obeta,	A
kakor slovit in stegenski razvrat. Na meni	dosti	je, preveč, ležeče za preživele iz legend, balad	A
V temi). Neka modrost, ki jo človek pridobi	dosti	kasneje (morda šele, ko življenjske moči popuščajo	A
morem, ker sem preslabotna, nuditi mu ne morem	dosti,	ker sama nimam, on pa mi je dolžan stanarino	A
vrste. Mater je izgubil mlad, oče se ni utegnil	dosti	ukvarjati z njim in njegovim bratcem; dečka	A
uporabnost in vrednost spoznal mnogo kasneje. »Zares,	dosti	zmorete novodobni zdravniki,« mi je večkrat	A
preživlja sebe in otročiče. Prav dobra žena, le	dosti	predobra nasproti ničvrednemu možu.Kajkrat sva	A
Pravili so mi o njegovem zabavljanju.	Dosti	let kasneje - bilo je sredi svetovne vojne	A
v postelji se mi je pa brž zmedlo, da ne vem	dosti	o dogodkih prvega tedna, razen da sem se boril	A
in izredne odpornosti zoper bolečine, posebno	dosti	takih zgledov se spominjam iz velike svetovne	A
notranje izprijenosti drobja. Čemerni bolnik se ni	dosti	zanimal za narekovanje ugotovitev; pozoren je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani