nova beseda iz Slovenije

dolino (6.974)


zagledal v krotko svinjo in šel za njo s planin v      dolino.      Kmetje so ga zasačili in ubili.   A
Emona? To je tam, kjer zavije cesta v Kravjo      dolino.     Beri še enkrat!   A
Pomisli, kako pojde ta reč naprej, bo segla v      dolino      in bo rasla, da bo iz muhe konj.In ljudje, nevoščlji  A
belem, da so tudi v nebesih že bili. Na poti v      dolino      vsi medlijo od žeje.Pametni imajo še kakšen  A
grajski hrib ... Goreč helikopter nad Rožno      dolino      in nad Barjem ...Diverzantska akcija in razstreljena  A
treba bati, da bi odneslo moje truplo kam v      dolino      ... In tam je temnó; ne vidi se nikamor in ne  A
Ali si pogledala po klancu, tudi natanko v      dolino      pogledala?Ali nisi počakala, da bi se prikazal  A
znamenja pričajo, da se je prikradlo pohujšanje v      dolino      šentflorjansko.Tam si je postlalo, ob potoku  A
razodene skrivnosti tega greha, ki se je preválil v      dolino      šentflorjansko, ustanovimo družbo, kakor ukazujejo  A
Francoskega in da je prišel študirat to našo      dolino      šentflorjansko, ki je znana in slavna po vsem  A
poslednji! Tako pojdite po vrsti skozi to lepo      dolino      šentflorjansko.In kadar pride prvi do svojega  A
nikjer na svetu nisem gospodaril! Pa pridem v to      dolino      šentflorjansko - glej, sami sužnji, hlapci in  A
se s tiho, sramežljivo slastjo napotil v to      dolino      šentflorjansko?Da sem ti jo pokazal s tako gesto  A
obširna je moja odgovornost. Poslan sem bil v      dolino      šentflorjansko - da bi nikoli ne bil!Življenje  A
Tako smo rekli, da bi s tvojo pomočjo dobili to      dolino      šentflorjansko.In ko pogledam - saj je že vsa  A
švrka, pa tečem! - Bog ti odpusti in obvaruj to      dolino      šentflorjansko vsega hudega!Se okrene.   A
žalostno, smrti željno! Odreši Bog, odreši to      dolino      šentflorjansko! ŽUPAN: Odreši jo!   A
ko vas vidim vse, kakor ste, pred seboj! Vso      dolino      šentflorjansko, od izhoda do zahoda, vse njene  A
zmenjeno in zapisano? Položim ti pod noge to      dolino      šentflorjansko, vso pohujšano, kakor je - pa  A
Je podpisala! ZLODEJ: Da privleče na vrvi to      dolino      šentflorjansko - PETER: Da jo privleče!   A
plahi, malodušni! - da je prišlo pohujšanje v      dolino      šentflorjansko!In glejte, kesajte se, odprite  A
kontrabandar in razbojnik, ki se je priklatil v      dolino      šentflorjansko, da jo pohujša? Vsi  A
resno besedo! - Veliko pohujšanje je prišlo v      dolino      šentflorjansko, velika sramota je prišla nádnjo  A
je pa sedaj prav za prav zaneslo v Strahečo      dolino?      KOKALJ Včeraj, ko ste mi blagovolili naročiti  A
Zareklo se mi je. Kar tako sem šel v Strahečo      dolino.     Z ženo sva gobe nabirala.   A
deželo gredo. Vse naše soteske poznajo, za vsako      dolino      vedo in nagli so kakor blisk. Nihče se jim ne  A
nizkim grmičevjem obrastel. Zadaj je pogled v      dolino      in na nasprotne hribe.Na desni bolj proti ospredju  A
Ne, nikamor ne iz tega kraja. (Gleda v      dolino      in razprostre roke.)Kakšen čuden kraj!  A
Iz grl pak ôril tákrat bode moških Spev se v      dolino      radósten:« »Bog žívi v čašah naših sók tá zlati  A
na lov. Tam gori je našel drugo nevesto, v      dolino      ne bode ga več domov.« Kri šine dekletu v nežna  A
»Na ramah z vedrom, sivi oče, kam stopate v      dolino,      kam?« »Rahljajo v gori prst za trsje, v dolino  A
dolino, kam?« »Rahljajo v gori prst za trsje, v      dolino      grem po vina v hram!« »Kaj bode?  A
doživim jaz malo, težé me leta ‒ čaka grob.« V      dolino      starec, jaz v gorico, molče obrneva obraz.   A
jo vero krivo, beži tje v Bohinj, v Bistrško      dolino,      v trdnjavo zidano na skalo sivo. še dan današnji  A
k sebi nad višino, ki zapustil solzno je      dolino      ... Saj je živel, saj umrl je srečno, srečen  A
Zagrníle so pod sabo s plaščem senčnim vso      dolino,      a tam doli si šepeče temno drevje tajne  A
ní ozrlo. In zaplákale so skale, in v      dolino      grobnotemno potok je solzá pritekel -   A
očak; Da ga je stvarnik iz raja lopil V solzno      dolino      polno napak. Svet mi uganjka je brez rešenja  A
omnibus.se/beseda) Na Krasjem vrhu odtečejo v      dolino      nemirne misli. Krasji vrh   A
s koles je mlinskih. Od mlina blatna pot v      dolino      vodi, nad njo se bele breze pno v nebo, ob brezah  A
domovina! Vtisni v spomin si hribe zelene, vas in      dolino.     - Kadar izvabi svet te na tuje -  A
bi mu valove človeška oskrunila kri Nad našo      dolino      je svetlo in jasno nebo; pod njim spreletava  A
lesov, vse speve, ki zlivajo se nad samotno      dolino,      vse misli, ki romajo daleč, tja daleč domov  A
Kadar ugasnejo ognji kresov gremo dekleta v      dolino      domov. Koče zavijejo v tihi se mrak.   A
ugašajo... Le vrisk pastirjev še odmeva čez hrib,      dolino      v noč temno... Zdaj vračamo se na domove zapirajo  A
pesmi rosa-solza se iskri. Mojo ljubljeno      dolino,      gričke, cerkev, vas pod njo, virčke in potoke  A
Silno valovje ob vznožju planine kot hudournik v      dolino      privre k soncu te dvignejo, ali v nižine pahnejo  A
malo sonca bi živeli. Za malo vetra, ki v      dolino      veje, za malo sonca, ki srce ogreje. Pa ste  A
kakor tedaj, meseca srebrni sijaj se razliva v      dolino.      Pod belimi okni je tiho vse, mesec po srebrni  A
ki se v njih prelival je, šumeč valoval čez      dolino      bo. ‒ Jaz sem majhno, majhno drevo, ko pride  A
Kakor da vidim krajino jasno nad tiho zeleno      dolino,      kakor da vidim skale in bore, ki stražijo to  A
kakor da vidim skale in bore, ki stražijo to      dolino.      Ljubim jih, njih ostro tišino; kakor raskava  A
glasno: »Se jočeš z menoj?« Le enkrat bi videl      dolino      in gaj, oh, blagor, veselje, kdor vidi ta raj  A
skrajni obronek razdrapanega Kolka sega najdlje v      dolino      in stoji nekako v njenem središču, od koder  A
Trnovski gozd, srednja pa se spušča v grgarsko      dolino.      Konjička sta se nekoliko zganila in pokazala  A
upirajo molku. Da, kajti zapel bi, da bi napolnil      dolino      s svojim glasom, zapel vrh zvonika, da bi njegov  A
moško telo, se razlijejo v kamnitem plazu v      dolino.      »Kako silne zobe ima narava,« je rekel.   A
ki so jo koroška dekleta potegnila čez vso      dolino.      Nad Ziljsko dolino so bili in praznik je bil  A
dolino. . /\ .. stran 211 . \/ Nad Ziljsko      dolino      so bili in praznik je bil tisti dan na Ojstrniku  A
prehitevajo, drugi se vračajo v Schirmeck, v      dolino,      takó da mi turistični promet trga in banalizira  A
razigran in šumen kakor grušč, ki se vali v      dolino.     Prevleke na ležiščih so bile lepo uravnane, da  A
tovariša, da mi ni bila nič več težka vrnitev v      dolino.     A pod Andréjevo sliko, ki ga prikazuje v zebri  A
vojaki kakor čreda, ki jo pripeljejo s planin v      dolino,      prišli prezimit s Severa v Italijo.In sovražili  A
gore, položila svojo velikansko koso čez vso      dolino      in jo zdaj kleplje nad mojo glavo...«   A
Majcen in razširil roke, kakor bi hotel vso      dolino      zajeti v objem. »Lepo je!  A
nanj. Prižgal si je cigareto in se zamaknil v      dolino.      »Tako!...  A
niso daleč prišle. Ko se bom potem spustil v      dolino,      bom kar vse tri lepo po vrsti mahnil s palico  A
popolnoma negibni. Počasi se je s pogledom spustil v      dolino      do zelenega travnika, po travniku do črnega  A
zavila okrog vinograda in se začela spuščati v      dolino.     Stopala je zravnano in ponosno.   A
ponovil stari Blažič, ne da bi se sploh ozrl v      dolino.     »Tudi perica je lepa, seveda, kar lepa je ...«  A
je mirno povedal Jankec in z roko pokazal v      dolino.      »Sirota!« je vzdihnil starec in se obrnil  A
pogledom zdrknil z gladkih zasneženih senožeti v      dolino      in obstal na senčni črti, ki je bila še na tej  A
bo že vse opravljeno... Nehote je pogledal v      dolino.     Senčna črta je bila že onstran reke.   A
na zemlji svoj kot. Oženil se je k Medvedu v      dolino,      ki je imel na ravnem tri njivice in v bajti  A
se. Nekam grem čez Predil v visoko Kanalsko      dolino,      k Materi na sv. Višarje.Skoro nič več ne vidim  A
kdaj pa kdaj prisukal rdečkasti mesec in oblil      dolino      z nekakšno nenavadno zelenkasto svetlobo.Kovač  A
naročja, padel boš čez rob stene in se skotalil v      dolino.     Tja dol gre tvoja življenjska pot.«   A
Tja dol gre tvoja življenjska pot.« »V      dolino?     « se je začudil kamen in mu ni bilo preveč prijetno  A
misli. »Vsak kamen se prej ali slej skotali v      dolino,     « je mirno rekla Rodica.   A
zvonik. Marsikaj bo lahko iz tebe, ko prideš v      dolino.     Kamen je zelo koristen.«   A
Ti kar sam poglej.« Kamen se je ozrl v      dolino.     Tam je bilo res razmetanih vse polno njegovih  A
»V njivo!« je ponovil kamen. Ozrl se je v      dolino      in zagledal je to njivo.Takrat je bila tudi  A
bi rad?« je zagrmel grom. »Rad bi odletel v      dolino,     « je rekel kamen. »Kaj pa bi rad v dolini  A
pisanimi krili, mornar je šel tam po travi, nad      dolino      je stala bela gora skalnata v soncu - in vse  A
zavlekel vlače po kolniku in jih spustil po plazu v      dolino.      Okouinokoua so pokopali z vsemi častmi  A
pa večkrat pride.« Orel je dolgo krožil nad      dolino.     Počasi in mirno se je prevažal v velikih krogih  A
naglo pritrdil ter spet objel s pogledom vso      dolino,      ki se je polnila z mrakom. »Je!« je  A
lepa noč, tiha, mirna. Mesečina je že napolnila      dolino.     Idrijca je tekla mimo; komaj slišno.  A
hrupno zaoral nizdol skozi gozdove. Prioral je v      dolino      in se za hip oddahnil.Nato je tako naglo švignil  A
nebo. S prečiščeno lučjo je posijalo v očiščeno      dolino.     Predpomladni nalivi so oprali in splaknili vsa  A
jutranjem soncu. Sončna luč je počasi drsela v      dolino.     V širokem pasu se je razlivala po strmem osojnem  A
vrgel na noge. Stopil je iz bajte in pogledal v      dolino.      Videl je, da reka še ni uplahnila.  A
s svojimi poraščenimi okroglimi boki zapira      dolino      na severu.Tam se je obrnila v lepo zarisanem  A
čapljo!« je pritajeno rekel Venček in pokazal v      dolino.     Počasi je odložil sekiro.   A
nato pa je zakrilila in se naglo pognala v      dolino.     Spustila se je zelo nizko, tik nad kalne valove  A
podobno sklonjeni ženski; bilo je, kot bi v      dolino      pokleknila sama noč in zdaj tam počivala v miru  A
moje obzorje širilo in širilo, da sem videl vso      dolino      in vse gore, za gorami druge doline in druge  A
obiskuje že iz pradavnih časov, je planil v      dolino      in zagospodaril v njej.Premetaval se je od hriba  A
trenutek blage, goste tišine, kakor bi bil kdo vso      dolino      prekril z debelim in mehkim, starinskim baržunom  A
okrogli odmevi topovskih strelov so padali v      dolino,      se kotalili od pobočja do pobočja, butali ob  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA