nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
In stoletja in stoletja čakale so hrepeneče, - solnce je kot prej sijalo, nanje pa se ní ozrlo.
In zaplákale so skale, in v dolino grobnotemno potok je solzá pritekel - tiha, žalostna Ljubíja ... Tam se šeta v mraku jasnem Julijan z Mileno svojo; tjà v daljavo jasno gleda in mrači se mu okó.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani