nova beseda iz Slovenije
Zaprla se je v svoj dvorec in nič več ni hodila v | dolino. | Pa so jo klicali ljudje: »O, pridi, vila Škrlatica | A |
dobro uro bom hodil po tej soteski, da pridem v | dolino | ... Joj, pa kako lepo je tukaj!In divje je tudi | A |
goščavo. Tam doli je našel stezo, ki je držala v | dolino. | Tekel je vso pot in se ustavil šele v dolini | A |
razljutil na vso moč. Videl je Kekca, ki je bežal v | dolino | in proti jutru je prišel v vas, da ga pograbi | A |
Mirno in spokojno je bilo vse nad zagorsko | dolino. | In v ta sveti mir so gledali vseokrog beli snežniki | A |
na trato pred Bedančevo kočo in je strmel v | dolino | ali pa je gledal na ujetega sokoliča, ki je | A |
začutil silno hrepenenje, ki ga je vleklo v | dolino, | kjer stoji njegov dom, a doma počivajo v ozki | A |
na Bedančevo stran. Ta pot me privede samo v | dolino | ...Moram iti nazaj do ovinka in se splaziti po | A |
to bo veselje jutri! Samo da pridem varno v | dolino, | pa sem dober in bo tudi zadnja poskočnica za | A |
Pokaži se, da vem, da nisi ponoči zbežal v | dolino. | Zdaj pridem k tebi ‒ he, Kekec, ali si mi pripravil | A |
domuje tam, sama Pehta. Vsako pomlad pride v | dolino, | pa ukrade deklico, ki je najbolj slaba in najbolj | A |
vidi modrega neba in belih snežnikov nad zeleno | dolino. | Niti mamice ne vidi, niti očeta, ko jo ljubeznivo | A |
nagnilo za gore in dolga senca je padla čez tiho | dolino. | Mati je poklicala otroke v hišo k večerji, ki | A |
senožetih. Njih sladki vonj je tihi vetrc prinašal v | dolino | in ga raznašal po vsem ozračju. Visoki snežniki | A |
gori za Akom, da naju boš lahko slišala tu v | dolino. | Samo poslušati boš morala ... | A |
potok. In potok jo je nesel daleč daleč v tujo | dolino | ...In Kekec se je prijel za glavo pa je jokal | A |
Kekec, ga ne dohitim več. Zbežal je z Mojco v | dolino | in zdaj ga ne ulovim več ... Čakaj me, Kekec, | A |
da je rešil siroto Mojco. Zbežal je z njo v | dolino | ‒ in sirota Mojca se smeje zdaj doma pri očetu | A |
in se je ustavil šele na poti, ki je držala v | dolino. | Spustil je Mojco na tla in jo prijel za roko | A |
ne stori nič žalega. Blizu doline sva že in v | dolino | si volk ne upa.Bodi brez skrbi, Mojca! | A |
Molčala sta in sta komaj čakala, da prideta v | dolino. | Sonce je bilo že zašlo za daljnimi gorami in | A |
klopci. Hej, pa sem te le privedel srečno v | dolino | in ni me ulovila Pehta.Pa se bo zdaj usajala | A |
Koroščeva hiša. Mrak je ležal nad vso zagorsko | dolino. | Samo snežniki so še žareli v zlati večerni zarji | A |
Pehte ni bilo nikoder. Dospel je že skoraj v | dolino. | Na desni strani so stale visoke skale, vse obrasle | A |
dokler bo svet stal. Rajši pobegnem nazaj v | dolino | in se pošteno naspim pri Korošcu.«‒ In Kekec | A |
Najrajši bi ga brcnil, da bi zletel naravnost v | dolino | in bi se ubil.Saj bi ga ne bilo škoda, prav | A |
naspim v vaši koči, a v jutru me zapodite nazaj v | dolino? | Kaj, teta Pehtara, ali bi ne bilo bolje?« | A |
sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v | dolino | h Korošcu, če bi ne bilo tega nemarneža ‒ tega | A |
prepevati. In ker se mi je smilila, sem šla v | dolino | ponjo in sem jo privedla v svojo kočo.Lepo bi | A |
siroto Mojco. Hej, proti večeru pa zbežim v | dolino | in ga ponesem s seboj. Mojca bo spregledala | A |
je prišel čas, ko prevari volka in pobegne v | dolino. | Sedel je kraj volka in mu pričel svirati. | A |
ki bi z njo prekanil volka in bi pobegnil v | dolino. | A zvijače ni bilo od nikoder in tudi pametne | A |
moj volk in me zapusti in pojde s človekom v | dolino. | A to se pač nikdar ne zgodi ... | A |
/ stran 134 . / Potem pa pobegne z njim v | dolino. | In teta Pehta bo debelo gledala za njima in bo | A |
nekaj dni ‒ pa kar vstane in odide z volkom v | dolino. | Naj reče Pehta, kar hoče, in naj se jezi, kolikor | A |
zato pa, volkec, zato pa kar pojdi z mano v | dolino! | Kar pojdi, volkec, kar pojdi!« | A |
A ne boš ga premamil in odvedel s seboj v | dolino! | Le meni verjemi, da je ves tvoj trud zaman! | A |
boš jedel tako dobre stvari, če greš z mano v | dolino. | Daj, zgani se, neumni volkec, pa mi povej, če | A |
Samo če boš priden in če pojdeva res skupaj v | dolino. | Veš, drugače ga pojem sam, ker tudi meni diši | A |
nikdar ne žalosti! Čez dva dni pojdeš z mano v | dolino | in tam te ne bo nihče tepel. Lepo se boš igral | A |
pretegnili že dalje in so vršeli nad zagorsko | dolino. | Krog koče se je usipal samo še gost dež, pomešan | A |
Danes ponoči preneha dež in v jutru odrineva v | dolino, | kjer boš pasel bicke in psičke in petelinčke | A |
Jutri bo najlepše vreme. In jutri pojdeva v | dolino. | Hej, hej, ljubi volkec!« | A |
srce. ‒ »Hej, resnično pojde zdaj z mano v | dolino! | « je mislil ves vesel.»Pa sem jo popihal teti | A |
enkrat zacitral na svoje lepe citre. Zato grem v | dolino | in nihče mi ne bo ubranil tega.Mislim, da tudi | A |
več noče ostati pri vas, ampak z mano hoče v | dolino. | Pa sem jaz kriv, da vas je zapustil in se obesil | A |
noče nič hudega. O, lepo naju bo pustila v | dolino | in naju ne bo več zadrževala.Kar pusti jo, volkec | A |
niste poznali Kekca! Zdaj pojdem z volkom lepo v | dolino. | A vi, teta Pehtara, boste morali iti iz naših | A |
vam pokaže vaš volk zobe in odide s človekom v | dolino. | In glejte ‒ ravno zdajle vam je pokazal vaš volk | A |
celo pošteno premikastil. In z mano pojde v | dolino | in se ne povrne nikoli več.Teta Pehtara, kar | A |
dober in prijazen ... Teta Pehtara, mudi se mi v | dolino. | Hvala vam za vse prijazne besede in za lepo postrežbo | A |
zdrav in imej se dobro! Ne branim ti zdaj v | dolino, | ker ti ne morem.Navihan si in prevejan, da nihče | A |
stekleničice nekaj kapljic zdravila za oči. V | dolino | nesem tisto zdravilo pa ozdravim slepo Mojco | A |
potrepljal po glavi. »Zdaj greva, volkec, naravnost v | dolino | greva.Oj, to bo veselja tam doli, oj, to bo | A |
zavriskal in prepeval, da se je slišalo daleč v | dolino. | Za njim pa je drvel volk in je lajal na ves glas | A |
nekoliko ogrel. Oprl se je na palico in strmel v | dolino, | ki je ležala globoko pod njim. Zamislil se je | A |
To ni nič ... A jaz moram v | dolino. | Predolgo sem se zamudil pri tebi. | A |
zapustil niti za trenutek. Dospela sta že globoko v | dolino. | Bližala sta se že zelenemu gozdiču kraj polja | A |
plesale v rahlem vetru, ki je vel nad zagorsko | dolino. | Čez noč je bilo padlo snega za tri pedi, a še | A |
zarežal hudobno. »Na kozlu jaha, naravnost v | dolino | gre in vas odnese s sabo.Ha, ali ga vidite? | A |
zemljo in zdelo se je, da plava ogromen ptič čez | dolino. | Naglo, naglo se je bližal, že je bil nad vasjo | A |
nebu; rahel in mrzel veter je vel skozi gorsko | dolino | in čulo se je samo brbotajoče šumenje Save, | A |
sekiro. ‒ »Pogledat grem, če bom mogel zvoziti v | dolino | drva, ki sem jih pripravil jeseni,« je rekel | A |
spoznal, da je samo velik orel, ki hiti čez | dolino | proti srjanskim, skoro že kopnim goram. Zasmejal | A |
Povabil ju je k sebi na sani in tako so zdrčali v | dolino | in so prišli v mesto še predpoldnem.Danijel | A |
kamenje in vse, kar hrani v sebi, naravnost v | dolino, | da jo popolnoma zasuje.Iz doline pa so vstajale | A |
Danijela in lasje so se mu ježili. »Vso ziljansko | dolino | je zasul.Gorje, gorje nesrečnikom!« | A |
pa skril v gozd in je vozil na saneh drva v | dolino. | To delo mu je pomagalo, da ni več premišljeval | A |
da to ni bil prvi lisjak, ki ga je odnesel v | dolino. | Samo pet, a tistih pet se mu bo dobro poznalo | A |
računali, koliko časa pač rabijo gore, da dosežejo | dolino. | Sonce je bilo izginilo nekam za Črni vrh, od | A |
bili zlato obrobljeni. Groza je legla nad vso | dolino | in vse je čakalo, da bo v prihodnjem trenutku | A |
preko ruševin, ki so se zvalile z Dobrače v | dolino. | Včeraj popoldne je bil na gradu in je zvedel | A |
že se je zdelo, da pobegnejo drug za drugim v | dolino, | a tedaj se vzpne na prste sam Muzelj, ki je | A |
vodila med grmovjem in med jelovjem nekam daleč v | dolino. | Čutili niso mraza in vetra, ki je začel pihati | A |
bo, da smo se rešili ... Po drugi strani gre v | dolino | in še nocoj pride za nami.« Nana ga je pogledala | A |
padala s stene in je drvela v ozkem jarku v | dolino. | »To je Sava ‒ Nadiža,« si je dejal Gab. | A |
pridipravski. Ovco mi je ukradel in pobegnil z njo v | dolino. | O, da človek še na samoti ni varen pred plažo | A |
ni od nikoder. Nemara se je napotil nocoj v | dolino, | pa je vse najino čakanje zaman ... Kar spat pojdi | A |
ljudmi bi rad umrl, kakor vsakdo želi. Pojdi v | dolino, | v vas pojdi, pa reci ljudem, naj pridejo pome | A |
bo pa že prav videlo. Lahko grem kar zdaj v | dolino, | da pridem prej v vas ... « Gab je stopil nazaj | A |
Se že dani, stric, in lahko grem po ljudi v | dolino. | « »Le pojdi, pobič!« je rekel Kezovec. | A |
noč. A še bolj ga je utrudila naporna pot v | dolino | in iz doline.Bolele so ga noge in podplati so | A |
ko so dvignili kmetje nosila, da ga odneso v | dolino. | »Ne vem, če ga prinesemo živega v vas,« je rekel | A |
pusti, da prinesejo ubogega strica še živega v | dolino! | Lepo te prosim, ljubi bog ... « Gab se je pobožno | A |
sirotice!« jim je govoril. »S sabo vas povedem v | dolino | in tam boste vesele in zmeraj site.Tu nimate | A |
naprej. Večerilo se je že skoraj, ko je prišel v | dolino. | Krenil je mimo vasi in gnal živino prek polja | A |
božajočem večernem vetrcu, ki je vel skozi zagorsko | dolino. | Gab se je ustavil, da malo pogleda po jezercu | A |
Loške doline, in ker je bilo precej izvirkov, so | dolino | imenovali Loški potok. Loški potok je domovina | A |
metrov visoko), ki veže Loški potok in Loško | dolino, | je imel obširno področje in je spadal v sestav | A |
ki ga je nosil Rafael, je s prstom kazal v | dolino | in kričal: »Talki, talki!« Pri Podpreski smo | A |
iz Sodražice čez gozdove in senožeti v Loško | dolino. | V domači vasi sem pregovarjal aktiviste, naj | A |
Drugi dan so tod drdrali italijanski tanki v | dolino. | Premaknili smo se prav pod mejo. | A |
je omenil Stane, ko je prvič zagledal Loško | dolino. | »V maju pridi, pa boš videl, kaj se pravi lepa | A |
bom dolg, še pet minut in potem boste šli v | dolino. | « Desetar Jože, doma iz Loškega potoka, star | A |
vojne, in podobno. Zvečer smo šli v Ribniško | dolino | in imeli sestanke. Večina je izpraševala, kdaj | A |
dni smo ostali v četi, nakar smo se spustili v | dolino | Kolpe, kjer smo šli mimo prijaznih in skromnih | A |
hotela prodreti na Goro; pognali so jo nazaj v | dolino. | Ta dan se niso več upali na Goro, mi smo pa | A |
redu, drug za drugim med zasneženimi smrekami v | dolino. | »Boste videli, tudi tega bo zadelo,« so govorili | A |
Skočili smo pokonci in zasedli krivuljast rob nad | dolino. | Nekateri novinci so se razbežali. | A |
povejte, kdaj bomo zmagali in kdaj boste šli v | dolino? | « Janeževa mati se je pogovarjala s partizani | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |