nova beseda iz Slovenije

dolino (901-1.000)


Zaprla se je v svoj dvorec in nič več ni hodila v      dolino.     Pa so jo klicali ljudje: »O, pridi, vila Škrlatica  A
dobro uro bom hodil po tej soteski, da pridem v      dolino      ... Joj, pa kako lepo je tukaj!In divje je tudi  A
goščavo. Tam doli je našel stezo, ki je držala v      dolino.     Tekel je vso pot in se ustavil šele v dolini  A
razljutil na vso moč. Videl je Kekca, ki je bežal v      dolino      in proti jutru je prišel v vas, da ga pograbi  A
Mirno in spokojno je bilo vse nad zagorsko      dolino.      In v ta sveti mir so gledali vseokrog beli snežniki  A
na trato pred Bedančevo kočo in je strmel v      dolino      ali pa je gledal na ujetega sokoliča, ki je  A
začutil silno hrepenenje, ki ga je vleklo v      dolino,      kjer stoji njegov dom, a doma počivajo v ozki  A
na Bedančevo stran. Ta pot me privede samo v      dolino      ...Moram iti nazaj do ovinka in se splaziti po  A
to bo veselje jutri! Samo da pridem varno v      dolino,      pa sem dober in bo tudi zadnja poskočnica za  A
Pokaži se, da vem, da nisi ponoči zbežal v      dolino.     Zdaj pridem k tebi ‒ he, Kekec, ali si mi pripravil  A
domuje tam, sama Pehta. Vsako pomlad pride v      dolino,      pa ukrade deklico, ki je najbolj slaba in najbolj  A
vidi modrega neba in belih snežnikov nad zeleno      dolino.     Niti mamice ne vidi, niti očeta, ko jo ljubeznivo  A
nagnilo za gore in dolga senca je padla čez tiho      dolino.     Mati je poklicala otroke v hišo k večerji, ki  A
senožetih. Njih sladki vonj je tihi vetrc prinašal v      dolino      in ga raznašal po vsem ozračju. Visoki snežniki  A
gori za Akom, da naju boš lahko slišala tu v      dolino.      Samo poslušati boš morala ...   A
potok. In potok jo je nesel daleč daleč v tujo      dolino      ...In Kekec se je prijel za glavo pa je jokal  A
Kekec, ga ne dohitim več. Zbežal je z Mojco v      dolino      in zdaj ga ne ulovim več ... Čakaj me, Kekec,  A
da je rešil siroto Mojco. Zbežal je z njo v      dolino      ‒ in sirota Mojca se smeje zdaj doma pri očetu  A
in se je ustavil šele na poti, ki je držala v      dolino.     Spustil je Mojco na tla in jo prijel za roko  A
ne stori nič žalega. Blizu doline sva že in v      dolino      si volk ne upa.Bodi brez skrbi, Mojca!   A
Molčala sta in sta komaj čakala, da prideta v      dolino.      Sonce je bilo že zašlo za daljnimi gorami in  A
klopci. Hej, pa sem te le privedel srečno v      dolino      in ni me ulovila Pehta.Pa se bo zdaj usajala  A
Koroščeva hiša. Mrak je ležal nad vso zagorsko      dolino.     Samo snežniki so še žareli v zlati večerni zarji  A
Pehte ni bilo nikoder. Dospel je že skoraj v      dolino.     Na desni strani so stale visoke skale, vse obrasle  A
dokler bo svet stal. Rajši pobegnem nazaj v      dolino      in se pošteno naspim pri Korošcu.«‒ In Kekec  A
Najrajši bi ga brcnil, da bi zletel naravnost v      dolino      in bi se ubil.Saj bi ga ne bilo škoda, prav  A
naspim v vaši koči, a v jutru me zapodite nazaj v      dolino?     Kaj, teta Pehtara, ali bi ne bilo bolje?«   A
sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v      dolino      h Korošcu, če bi ne bilo tega nemarneža ‒ tega  A
prepevati. In ker se mi je smilila, sem šla v      dolino      ponjo in sem jo privedla v svojo kočo.Lepo bi  A
siroto Mojco. Hej, proti večeru pa zbežim v      dolino      in ga ponesem s seboj. Mojca bo spregledala  A
je prišel čas, ko prevari volka in pobegne v      dolino.     Sedel je kraj volka in mu pričel svirati.   A
ki bi z njo prekanil volka in bi pobegnil v      dolino.     A zvijače ni bilo od nikoder in tudi pametne  A
moj volk in me zapusti in pojde s človekom v      dolino.      A to se pač nikdar ne zgodi ...  A
/ stran 134 . / Potem pa pobegne z njim v      dolino.     In teta Pehta bo debelo gledala za njima in bo  A
nekaj dni ‒ pa kar vstane in odide z volkom v      dolino.     Naj reče Pehta, kar hoče, in naj se jezi, kolikor  A
zato pa, volkec, zato pa kar pojdi z mano v      dolino!      Kar pojdi, volkec, kar pojdi!«   A
A ne boš ga premamil in odvedel s seboj v      dolino!      Le meni verjemi, da je ves tvoj trud zaman!  A
boš jedel tako dobre stvari, če greš z mano v      dolino.      Daj, zgani se, neumni volkec, pa mi povej, če  A
Samo če boš priden in če pojdeva res skupaj v      dolino.     Veš, drugače ga pojem sam, ker tudi meni diši  A
nikdar ne žalosti! Čez dva dni pojdeš z mano v      dolino      in tam te ne bo nihče tepel. Lepo se boš igral  A
pretegnili že dalje in so vršeli nad zagorsko      dolino.     Krog koče se je usipal samo še gost dež, pomešan  A
Danes ponoči preneha dež in v jutru odrineva v      dolino,      kjer boš pasel bicke in psičke in petelinčke  A
Jutri bo najlepše vreme. In jutri pojdeva v      dolino.      Hej, hej, ljubi volkec!«   A
srce. ‒ »Hej, resnično pojde zdaj z mano v      dolino!     « je mislil ves vesel.»Pa sem jo popihal teti  A
enkrat zacitral na svoje lepe citre. Zato grem v      dolino      in nihče mi ne bo ubranil tega.Mislim, da tudi  A
več noče ostati pri vas, ampak z mano hoče v      dolino.     Pa sem jaz kriv, da vas je zapustil in se obesil  A
noče nič hudega. O, lepo naju bo pustila v      dolino      in naju ne bo več zadrževala.Kar pusti jo, volkec  A
niste poznali Kekca! Zdaj pojdem z volkom lepo v      dolino.     A vi, teta Pehtara, boste morali iti iz naših  A
vam pokaže vaš volk zobe in odide s človekom v      dolino.     In glejte ‒ ravno zdajle vam je pokazal vaš volk  A
celo pošteno premikastil. In z mano pojde v      dolino      in se ne povrne nikoli več.Teta Pehtara, kar  A
dober in prijazen ... Teta Pehtara, mudi se mi v      dolino.     Hvala vam za vse prijazne besede in za lepo postrežbo  A
zdrav in imej se dobro! Ne branim ti zdaj v      dolino,      ker ti ne morem.Navihan si in prevejan, da nihče  A
stekleničice nekaj kapljic zdravila za oči. V      dolino      nesem tisto zdravilo pa ozdravim slepo Mojco  A
potrepljal po glavi. »Zdaj greva, volkec, naravnost v      dolino      greva.Oj, to bo veselja tam doli, oj, to bo  A
zavriskal in prepeval, da se je slišalo daleč v      dolino.     Za njim pa je drvel volk in je lajal na ves glas  A
nekoliko ogrel. Oprl se je na palico in strmel v      dolino,      ki je ležala globoko pod njim. Zamislil se je  A
To ni nič ... A jaz moram v      dolino.      Predolgo sem se zamudil pri tebi.   A
zapustil niti za trenutek. Dospela sta že globoko v      dolino.      Bližala sta se že zelenemu gozdiču kraj polja  A
plesale v rahlem vetru, ki je vel nad zagorsko      dolino.     Čez noč je bilo padlo snega za tri pedi, a še  A
zarežal hudobno. »Na kozlu jaha, naravnost v      dolino      gre in vas odnese s sabo.Ha, ali ga vidite?  A
zemljo in zdelo se je, da plava ogromen ptič čez      dolino.     Naglo, naglo se je bližal, že je bil nad vasjo  A
nebu; rahel in mrzel veter je vel skozi gorsko      dolino      in čulo se je samo brbotajoče šumenje Save,  A
sekiro. ‒ »Pogledat grem, če bom mogel zvoziti v      dolino      drva, ki sem jih pripravil jeseni,« je rekel  A
spoznal, da je samo velik orel, ki hiti čez      dolino      proti srjanskim, skoro že kopnim goram. Zasmejal  A
Povabil ju je k sebi na sani in tako so zdrčali v      dolino      in so prišli v mesto še predpoldnem.Danijel  A
kamenje in vse, kar hrani v sebi, naravnost v      dolino,      da jo popolnoma zasuje.Iz doline pa so vstajale  A
Danijela in lasje so se mu ježili. »Vso ziljansko      dolino      je zasul.Gorje, gorje nesrečnikom!«   A
pa skril v gozd in je vozil na saneh drva v      dolino.     To delo mu je pomagalo, da ni več premišljeval  A
da to ni bil prvi lisjak, ki ga je odnesel v      dolino.     Samo pet, a tistih pet se mu bo dobro poznalo  A
računali, koliko časa pač rabijo gore, da dosežejo      dolino.     Sonce je bilo izginilo nekam za Črni vrh, od  A
bili zlato obrobljeni. Groza je legla nad vso      dolino      in vse je čakalo, da bo v prihodnjem trenutku  A
preko ruševin, ki so se zvalile z Dobrače v      dolino.      Včeraj popoldne je bil na gradu in je zvedel  A
že se je zdelo, da pobegnejo drug za drugim v      dolino,      a tedaj se vzpne na prste sam Muzelj, ki je  A
vodila med grmovjem in med jelovjem nekam daleč v      dolino.      Čutili niso mraza in vetra, ki je začel pihati  A
bo, da smo se rešili ... Po drugi strani gre v      dolino      in še nocoj pride za nami.« Nana ga je pogledala  A
padala s stene in je drvela v ozkem jarku v      dolino.     »To je Sava ‒ Nadiža,« si je dejal Gab.  A
pridipravski. Ovco mi je ukradel in pobegnil z njo v      dolino.      O, da človek še na samoti ni varen pred plažo  A
ni od nikoder. Nemara se je napotil nocoj v      dolino,      pa je vse najino čakanje zaman ... Kar spat pojdi  A
ljudmi bi rad umrl, kakor vsakdo želi. Pojdi v      dolino,      v vas pojdi, pa reci ljudem, naj pridejo pome  A
bo pa že prav videlo. Lahko grem kar zdaj v      dolino,      da pridem prej v vas ... « Gab je stopil nazaj  A
Se že dani, stric, in lahko grem po ljudi v      dolino.     « »Le pojdi, pobič!« je rekel Kezovec.  A
noč. A še bolj ga je utrudila naporna pot v      dolino      in iz doline.Bolele so ga noge in podplati so  A
ko so dvignili kmetje nosila, da ga odneso v      dolino.      »Ne vem, če ga prinesemo živega v vas,« je rekel  A
pusti, da prinesejo ubogega strica še živega v      dolino!     Lepo te prosim, ljubi bog ... « Gab se je pobožno  A
sirotice!« jim je govoril. »S sabo vas povedem v      dolino      in tam boste vesele in zmeraj site.Tu nimate  A
naprej. Večerilo se je že skoraj, ko je prišel v      dolino.     Krenil je mimo vasi in gnal živino prek polja  A
božajočem večernem vetrcu, ki je vel skozi zagorsko      dolino.     Gab se je ustavil, da malo pogleda po jezercu  A
Loške doline, in ker je bilo precej izvirkov, so      dolino      imenovali Loški potok. Loški potok je domovina  A
metrov visoko), ki veže Loški potok in Loško      dolino,      je imel obširno področje in je spadal v sestav  A
ki ga je nosil Rafael, je s prstom kazal v      dolino      in kričal: »Talki, talki!« Pri Podpreski smo  A
iz Sodražice čez gozdove in senožeti v Loško      dolino.     V domači vasi sem pregovarjal aktiviste, naj  A
Drugi dan so tod drdrali italijanski tanki v      dolino.      Premaknili smo se prav pod mejo.  A
je omenil Stane, ko je prvič zagledal Loško      dolino.      »V maju pridi, pa boš videl, kaj se pravi lepa  A
bom dolg, še pet minut in potem boste šli v      dolino.     « Desetar Jože, doma iz Loškega potoka, star  A
vojne, in podobno. Zvečer smo šli v Ribniško      dolino      in imeli sestanke. Večina je izpraševala, kdaj  A
dni smo ostali v četi, nakar smo se spustili v      dolino      Kolpe, kjer smo šli mimo prijaznih in skromnih  A
hotela prodreti na Goro; pognali so jo nazaj v      dolino.      Ta dan se niso več upali na Goro, mi smo pa  A
redu, drug za drugim med zasneženimi smrekami v      dolino.      »Boste videli, tudi tega bo zadelo,« so govorili  A
Skočili smo pokonci in zasedli krivuljast rob nad      dolino.     Nekateri novinci so se razbežali.   A
povejte, kdaj bomo zmagali in kdaj boste šli v      dolino?     « Janeževa mati se je pogovarjala s partizani  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA