dolino (101-200)

misliti ne smem, in sem zdirjal po strmem klancu v	dolino.	Župnik je res kmalu prišel.	A
glave. - Sinoči stojim na pragu in gledam v	dolino.	In kaj vidim?	A
ki je krčil ledino. Ko so prišli ljudje v to	dolino,	so najprej iztrebili zemljo na ravnem. Razmnožili	A
Posedli smo ob tem razpotju ter se zamaknili v	dolino,	ki je zdaj ležala pod nami v vsej svoji zeleni	A
PRAZNA PTIČNICA in se spustil po strmi stezi v	dolino,	kar so ga nesle stare klecave noge.Neštetokrat	A
kopitanja, niti sopenja ne. Izpod neba je lila v	dolino	samo težka tišina, ki je bila napeta do skrajnih	A
zamižal. Pri srcu ga je stisnilo, kakor bi se z	dolino	vred pogreznil še globlje.In saj se je pogreznil	A
močjo prešinilo vprašanje, kaj bi bilo, če v to	dolino	ne bi nikdar več posijalo sonce.Ko je dojel	A
miru, temveč bi s skalo vred počasi veslal čez	dolino.	Dan je bil jasen in tih.	A
zahajalo in senca se je spuščala po pobočju v	dolino.	Prišla je do Matica in ga pregrnila, pregrnila	A
se neprestano vozil križem kražem nad zeleno	dolino.	Včasih je šel k ljubici, da mu je dala rožo,	A
od tam - od daleč - oziral na svet, v svojo	dolino,	ki je bila kakor velikanska, globoka zelena	A
nebo. Mlada in ostra luč je po dolgem razklala	dolino	v dve polovici: v sončno in senčno.Senčna črta	A
Strgal je, zvonil z nogama in včasih pogledal v	dolino.	Videl je rdeče strehe, videl je modrikast dim	A
kakor bi se hotel dvigniti in odveslati čez	dolino.	Motril je svojo palico, da bi presodil, na katerem	A
nečkah, ter se začel prav počasi spuščati v	dolino.	Prvi koraki so bili mučni, toda začudenje in	A
poleg strica Sove in Staneta ter se zamaknejo v	dolino.	Pod njimi je ozka in globoka Baška grapa	A
stoji sredi klanca pred skednjem in strmi v	dolino,	odkoder se še vedno sliši treskanje in bobnenje	A
Iz vasi v vas. Iz doline v	dolino.	Vsi smo trdno sklenjeni ... kakor veriga!	A
glasneje vzklikne Tone in pokaže s prstom v	dolino.	Tik pod njimi je v ozki dolini požgana	A
Most bova zrahljala!« zakriči Sova in pokaže v	dolino.	Prav v tem trenutku prisopiha navkreber	A
dolina, posejana z redkimi, požganimi hišami. Nad	dolino	so še goli, a že brsteči gozdovi.Izza gozdov	A
jo stisne k sebi in široko zamahne z roko nad	dolino:	»In poglej, otrok, ta svet! ...«	A
nizdol po pobočju. Kar povprek hitita v zelenečo	dolino.		A
oficirji stojijo za grmom in napeto gledajo v	dolino.	Na komaj vidnem kolovozu v dolini se	A
v hribu utrgal hudournik in bi jezno drvel v	dolino.	Vse hiti domov.	A
prazne, vsa polja tiha, vsa vas mirna. Nad	dolino	je široko razgrnjen svetel poletni dan, ki se	A
Nenadoma pa se je zgodilo nekaj čudnega: vso	dolino,	ki je bila obsijana s soncem, je preblisnila	A
sedli k mizi in molčali. Ko so se vračali v	dolino,	se je dan že nagibal. Peter se je zamaknil v	A
/ 132 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / Nizko nad	dolino	je bilo poveznjeno modro nebo in po njem so	A
širil laze na vse strani; zemlja je polzela v	dolino;	vsako pomlad so jo nosili na vrh, on v košu	A
se umaknile pred bolečim sijanjem, zatavale v	dolino	in na blago pobočje pod gozdom.Tam je izza oblega	A
tam na koncu vasi, na cesti, ki je vodila v	dolino,	je stal otovorjen voz.Konja, ki naj bi ga vlekla	A
aktovko, ki leži v travi, še enkrat se ozre v	dolino,	potem dvigne pogled, upre ga v neznano daljavo	A
kolesa, ki so jih romarji v gluhi noči spuščali v	dolino.	-	A
mokrote, ki je ves teden oblivala vas, hrib in	dolino,	da bi se to noč naenkrat razjasnila v hladno	A
ko se je noč začela iztekati čez pobočje v	dolino,	ko je cerkvena okna obarval prvi jutranji svit	A
lezla medla svetloba in razsvetlila pobočje in	dolino	pod njim.Iz vasi, iz svinjakov so po mokrih	A
pastirji in ne divje koze. Spomladi je prišel v	dolino,	da bi dobil v župnišču hrane in obleke, in takrat	A
tolkel nekje pri skalnatih vrhovih, se spustil v	dolino	in bežal po ozki soteski, se odbijal od njenih	A
drugače jih ujame dež, odplaknilo jih bo nazaj v	dolino.	Zver je, reče Simon, ki glasno diha ob njem,	A
hotela. Od utrujenosti, od hoje skozi blatno	dolino,	od vode, ki je naenkrat segala do kolen in višje	A
Takrat, ko je stopala po kolovozu dol v mrakobno	dolino,	je čutila, da se ji gluhota in temnina teh hribov	A
obok, ki je zgrajen od hriba do hriba in čez	dolino,	je poln svetlečega in lesketajočega se utripanja	A
zavije zadaj na hrbtastem pobočju, odtuli v	dolino,	kjer zabobni in se bobneči odmev vrne.Ženska	A
njegovo bobnenje po pobočju tistega hriba v	dolino.	Tam nevidni val zabobni, kot bi treščil v nevidno	A
v hrib in si lomili noge ob spustu s hriba v	dolino,	šibkejše so puščali za seboj, dokler niso omagali	A
streho, so gradili naprej, na poti v Rajsko	dolino	je bilo še dvesto ljudi.Med njimi je bila tudi	A
Bil je prepričan, da je hudič prišel v Rajsko	dolino	prav z njim in z nikomer drugim.Jurij Ogrizek	A
Pozimi leta 1920 je prišel v opuščeno Rajsko	dolino	mlad gozdar in zoolog, ki je preučeval možnosti	A
spremljevalec, ki sta mnogo let pozneje obiskala Rajsko	dolino,	nista našla nobenih knjig, pravzaprav za slovenskimi	A
perilom, če bi jih slučajno poklicali v Rožno	dolino.	Velika hiša nasproti njim se je nenadoma spraznila	A
kresovi, ki so goreli po obrobju mesta, zvabili v	dolino.	Ustavili so se na vrtu hotela Kandija in se pomešali	A
elektriko in kradoma je pogledal proti nasprotniku v	dolino;	nekaj vojakov jih je brez zanimanja gledalo	A
s svojo čudovito lego povsem prevladuje nad	dolino	in je viden kar nekaj kilometrov okoli, so stali	A
nepremagljivem oklepu in pogled je nehote zdrsnil v	dolino,	na cesto, kjer je kolona mirno počivala, vendar	A
dopoldan se je poveljnik teritorialcev spustil v	dolino	na pogajanja, vendar se je kmalu vrnil mračnega	A
opazoval, vendar jih ni videl. Ko se je spustil v	dolino,	je videl, da so jugoslovanski vojaki, mladeniči	A
do treznih ljudi. Še enkrat se je spustil v	dolino	in majorju odločno, brez vrtenja okoli vroče	A
metale po tleh, druge so v cikcaku begale v	dolino,	proti gozdu, tretje so naenkrat zlezle same	A
teritorialcev, ki so kot brez glave bežali v	dolino	in si obljubil, da nikoli v življenju, če preživi	A
metre oddaljen nasip, ki se je spuščal v globoko	dolino,	ko je po zraku frfotajoče priletela krogla tako	A
položili na grobi vojaški koc in ga odnesli v	dolino	do konca blokade, do kombija.Bil je prazen,	A
puško ob rami in pošiljal posamezne strele v	dolino.	Streljal je kot stroj, brez misli, samodejno	A
skrivali svoje groze, šoka. Poslali so jih v	dolino	med goreče tovornjake; tam je raketa, po pričevanju	A
tesno objeta sta se zakotalila po sadovnjaku v	dolino.	Sedeč na veji se je tako krohotal, da je telebnil	A
izgubila ravnotežje in se objeta zakotalila v	dolino,	tam pa z rvanjem spet nadaljevala...Spet ga je	A
prijatelji so se previdno, vendar ležerno spustili v	dolino,	saj o federalcih ni bilo več ne duha ne sluha	A
dokaj udobna ležišča, s katerih so opazovali v	dolino,	ne da bi jih federalci opazili. Častnik se je	A
jih grem zajet...« Napravil je nekaj korakov v	dolino.	»Počakaj, počakaj, ne nor,« je siknil Jože.	A
gore sv. Florijana, ki se dviga najvišje nad	Dolino,	vidiš pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko	A
marsikatera novica potrebuje četrt leta, da doseže to	dolino;	zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete	A
nedeljo po teh dogodkih, ki so vznemirili vso	Dolino,	je bil lep vroč dan.V Premčevi hiši je ležal	A
odgovori mož in se ustavi. »Pojdi rajši z menoj v	Dolino	pogledat, kaj France dela.In ne čutiš v grlu	A
odpravi . / . / stran 44 . / Miha z očetom v	Dolino,	Juri, ki se še ni upal pokazati pri belem dnevu	A
Kaj pa mislite! Toliko me stane, če grem v	Dolino.	« »Ha!	A
boljšega zdravila.« Potem mu pokaže najlažjo pot v	Dolino,	in prijateljsko se poslovita.»Če še kdaj tod	A
šla zdaj?« vpraša Juri. »K nam nikakor ne; v	Dolino	pa tudi ne, tam je še nevarnejše.Zunaj je pa	A
XII. Izmed gorá, ki obdajajo	Dolino,	je najvišja gora sv. Florijana.Proti Dolini	A
Sonce je bilo razlilo svoje žarke čez vso majhno	dolino,	tisoč in tisoč drobnih biserov je lesketalo	A
zgodaj k službi božji k Sv. Andreju, drugi pa v	Dolino	k maši ob desetih.Juriju je bilo dano na izbiro	A
Pri vsaki stopinji si lahko zlomiš nogo; v	Dolino	pa prideš z vozom, če je treba.Toda stori, kakor	A
Drugo nedeljo sta pa že sami dve mamki romali v	Dolino,	ko je bil mladi svet že prišel vesel in glasen	A
mi pride v pest! Glavo mu presučem, da bo v	Dolino	šel, pa Sv. Florijana gledal.Taka žaba!«	A
morebiti še letos. Ob nedeljah pojdeva pa včasih v	Dolino	pogledat z Rozalko. Malo mora človek piti, da	A
Kaj nisi fant? Poglej hribe tod okoli pa	dolino	spodaj!In če se ti poljubi, porečeš: danes grem	A
smrti, je dejal: Škoda ga je! Šimen je šel v	Dolino	naznanjat nesrečo duhovnemu gospodu in zdravniku	A
sem prišel, po ognja. Zmeraj sem odlašal iti v	Dolino,	zdaj je pa pri kraju.Še en čevelj snega naj	A
ukajoč pride sprevod v . / . / stran 195 . /	Dolino.	Tam pa zopet novo izpraševanje in nova zamuda	A
dobili nobenega. Ko so se vračali popoldne v	Dolino,	sta bila ves lovež dva zajca; enega je ustrelil	A
Miha. »V zobeh bi te jaz nesel, Štefan, doli v	Dolino,	tam bi te pa pred cerkvijo na glavo postavil	A
klobuk na oči in zavil po strmi poti skoz gozd v	Dolino.	Par ur pozneje je premišljeval Miha, ali se	A
palico in se napotil najprej k Primoževim v	Dolino.	Tam je naložil sedem suhih klobas, prekajeno	A
priromala Miha s Strme peči in Premec z Gorice v	Dolino,	da izvesta, ali kaj piše Juri.Slaba, neugodna	A
hoditi, ampak še upiral se jim je in tiščal v	Dolino	nazaj, češ, on ni več hribovec, on je Dolinec	A
se je tolažil; »v nedeljo gremo pa zopet v	Dolino.	Toda nič se ne bojte, oče!	A
jim bom kmalu ušel. Škoda je, da ne morem v	Dolino	iti.Ali veš, Rozalka, da me fantini doli pričakujejo	A
prihitela vsa družba gledat, kako se žari obzorje za	Dolino.	Gori! se je slišalo iz več ust, in v tem trenutku	A
svoje delo. Prihodnjo nedeljo pa je šel Miha v	Dolino,	in Primoževi so mu povedali, da so očeta zopet	A
Franca, Jurijeva sestra, venčali, in jo peljali v	Dolino.	Ožbe je ponosno korakal s Šimenovko, njegova	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani