dno (3.498)

prikažite se mi in mi povejte: Smem? Kličem tebe,	dno	pekla, me sprejmeš še po takem činu vase? ARON	A
zamerite, povohajte. Tako nizko: na družbeno	dno.	HONZA: Človeku se vse zgodi.	A
vendar nas nekaj neustavljivo vleče tako na	dno	mórja kot na vrh gôre ... Gora ...	A
paše na ponev! ... Draga roba, kaj jaz vem,	dno	iz treh plasti, ali kaj! ON (se še kroti	A
tak lonec z zlatom polnil, kateremu je bilo	dno	utrto. DRUGI STREŽAJ Skorajda takisto.	A
zdaj sabljoj gospôdo Pošiljal vam v pekla bom	dno,	Ker hčete, da vójvoda vaš sem ... No, v božje	A
Jezero Vrbsko, ali resnično v zemlji domači	dno	ti leži? V tvoje oko, nebesom je slično, večno	A
obsojeni v pekl�, ne pridejo na vrh, temveč na	dno.	« Zdaj in nekdaj Ob zidu mogočnih palač počasi	A
tesne ječe, v pesmi se prelijejo sladke, duše	dno	topeče. In ti grenka se nam zdiš, bleda smrt	A
klepeta, v nebo deveto naj me dviga, ali peha na	dno	pekla! Nikomur ni pogodi na kakovem človeku	A
morjá širina mirna in duša je morjá globoko	dno,	skoz steklo vanj ne seže ti oko, celo gladina	A
galebi pobeljeni, v mojih zenicah prečiščeno	dno.	ODMEV Ko se zasvita, se mi skriješ,	A
in se zarila v njegovo čisto, mehko	dno	- od nekdaj sem ljubila vodo povsod	A
lebdenja ogrlic pršeče površine na muljnato	dno	tolmuna, kjer opoteka potopljeni zvon omamni	A
pihljá; Jutri ljuti me vetrovi Potopé naj v	dno	morjá! ‒ Veseli obrazi krog in krog!	A
Bog ve, kje v sebi skriva ga neizmerno morsko	dno.	Nabrala bi vas rada, cvetke, in nesla vas na	A
dušo gledam. Misli v lepo vrsto uredim, v	dno	srca zaklenem in - molčim! Kaj neki bi tukaj	A
krilate; pesmi vse preglasil vrisk bo tvoj V	dno	srca zakleni sanje zlate in - pozabi me - pastirček	A
Ah, mrzlo je! - V	dno	duše me zazebe... Vprašujem v jamo: Koga boš sprejela	A
utoniti v valovju umazanih rek in noče izliti se v	dno	morja, ker se boji, da bi mu valove človeška	A
spomini se bude. Vreščijo in me vlečejo na	dno.	Leščerbno zabolščim se v ozek vhod in čakam	A
deklici srce, želeče pa in koprneče očesci uprè na	dno	vodé. In glej, iz dna valov pozdravi jo znan	A
branove stopi, ter tujce, zemlje-lačne, utopi na	dno	razpenjenih valov! SLOVO IN NAROČILO (Ig.	A
laž... Čutim hladni poljub, pogreznil sem se v	dno	vodé.‒	A
Zebe me. Hlad polzi v	dno	srca; dajte mi, dajte mi spanja! Ena je groza	A
prišla je smrt. V mojem koraku poje Smrt, v	dno	duše zaprt sem brat oblaku. Oblak je siv in	A
strasti, ves boj ljudi in zdaj ne more pasti na	dno?	Bog temni pada nad tem�.	A
enkrat kot zvezda zažareti, onemeti, pasti v črno	dno,	kjer nikogar ni in kjer ne sveti niti ena luč	A
nagnil: Naj teče, naj le teče, da se bo vid′lo	dno!	Nocoj je prav lep večer Nocoj je prav lep	A
Molčanje v glasu angelska razlika. Pa najde	dno	človeškega tolmuna usodo svojo senca spomenika	A
Možje brez volje, vajeni pokleka, trohnijo	dno	tohljivega izreka. Trohnijo dno tohljivega izreka	A
tohljivega izreka. . / . / stran 92 . / Trohnijo	dno	tohljivega izreka mučenci, talci, mrki staroselci	A
kapljam v pustiv, kot pajčina je čreda, ki išče	dno	zamolka me in loja; se že v človekojedine poseda	A
uhelj. In on je kakor v vrtincu, ki ga vleče na	dno,	in vse oči ga zmeraj bolj potiskajo v vrtinec	A
samo za Mangrt, za Belo peč, za zeleno jezersko	dno,	za ploščate kamne, ki ležijo na dnu kakor široka	A
zasveti v steklu tržaških oken in obsvetlí nato	dno	poveznjenega čolna v škveru; stari žarek modrijan	A
ponujena vrv zadosti dolga in bo zares dosegla	dno.	Da, bil sem skromen.	A
tovornjaku urejali, so jih najpoprej polagali na	dno	tovornjaka, enega k drugemu, po vrsti, potem	A
kjer se je gola glava spet drgnila ob leseno	dno.	Vendar se je čas počasi le premikal.	A
ambulanti vsekakor, zakaj velike so bile ko	dno	kozarca in jih je bilo treba razčetveriti, pa	A
naj bo ravnotežje. Samo dolžnost je padec na	dno,	je stiskalnica, je smrt. Kakor tisti pohabljenec	A
bili še zmeraj zapičeni debeli hlodi v jezersko	dno.	Kakor nekoč so stali navpični in prijateljski	A
pred lesenim pomolom pa, zapičeni v morsko	dno,	debeli hlodi s pločevinastimi klobuki.Vrsta	A
je rahlo položil na tla kakor vazo na njeno	dno.	Potem je našel njene ustnice, jih zaslonil z	A
In sem šel h hudiču. Telebnil sem na	dno	prepada, dvajset let globoko, v sam začetek	A
nagne, če je le preveč radoveden, kakšno je	dno,	ima po strani klobuk in srce pripravljeno na	A
Če bi jima človek ob tisti uri pogledal v	dno	duše bi videl v obeh skoraj eno in isto misel	A
rože cvetele rdeče strehe redkih, skritih hiš.	Dno	doline pa je bilo otavno, blagozeleno in podolgem	A
zamrmral in se obrnil, ker me je bilo sram v	dno	duše, a česa me je bilo sram, nisem vedel.	A
rokah - in debeli kuhar se mi je zasmilil v	dno	srca.Vprašujoče sem pogledal deda, ded pa je	A
In rod molči. In pesem je pogreznjena na	dno	njihovih žalostnih duš. Ugrabili so zemljo	A
divjega konja, kako žgejo tvoje črne oči, na	dno	moje duše.Najdù, kam hitiš z mladostnimi koraki	A
desetimi dnevi odigrali v Trstu, bi ga bilo sram v	dno	duše; oblila bi ga rdečica, če bi videl samega	A
je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na	dno	doline, na sredo svetle vasi, kjer so negibno	A
hkrati strašno sovražil. Peter se mu je smilil v	dno	duše, zato je z odprtimi očmi gledal ta strašni	A
Nande je odklonil, kar je Kobilčerja pretreslo v	dno	duše, češ gotovo me bo naznanil, v luknjo pojdemo	A
le bob ob steno. Tako je bil zdaj Štefuc v	dno	duše žalosten in ker se je pri njem žalost tako	A
debele ustnice so ji jezno nabreknile. Bila je v	dno	duše užaljena, da jo je zadela taka nesreča	A
je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na	dno	doline, na sredo svetle vasi, kjer so negibno	A
hkrati strašno sovražil. Peter se mu je smilil v	dno	duše, ker ga je imel rad - a še bolj se mu je	A
zavonjala po sveže preorani zemlji ter kanila na	dno	njegove žalostne in užaljene duše.Domovina	A
dobro bodo vedeli. In jih naj bo potem sram v	dno	duše. Iskreni tovariški pozdrav!	A
rumene tekočine, prav malo je je še ostalo,	dno	pokriva.Smo še za enega, enega še, potem pa	A
težavo. Sledil je hiter in strmoglav padec na	dno	jame.Vso pot je moral tisti, ki je hotel slišati	A
bi ga v teh razmerah prav lahko spravilo na	dno	kakšnega prepada, da bi njegove kosti potem	A
znašel. To je bil strahoten padec in tu je bilo	dno	njegovega padca. To noč je Doroteja prespala	A
Otom nižje in nižje in ni mogel razumeti, da je	dno	še globlje.Da beraška palica ni zadnja postaja	A
Da beraška palica ni zadnja postaja, da je	dno	padca še globlje.Blodišče ga scela in do kraja	A
Sklenili so stave: eni so rekli, morje je plitvo,	dno	je komaj prekrito z algami in drugim rastlinjem	A
sodruge, kaznjence, hudodelce, garjavce, socialno	dno	galeje.Po njih so tolkli, najtežja dela so opravljal	A
galjotom-kaznjencem nihče ne odklene verig. Na	dno	grejo z galejo.Med ribe in rake.	A
ki je skupaj s prikovanimi galjoti tonila na	dno.	To je bil mrtvaško tih pogreb.	A
čez krvave oči, so šli počasi in zanesljivo na	dno.	Nekateri so se skušali prej pokončati.	A
rekel mladenič. Še enkrat me boš sunil na morsko	dno.	Kdo ve, nemara bi ga res sunil, nemara bi	A
njene globine, utapljajoč svojo nečistost na	dno,	v podvodje, v temino, iz katere so ti hudiči	A
vincere, ni res? Res je, je rekel Simon, v	dno	duše je bil prepričan, da je to res.In v misijonih	A
landshutski nemiri so, kot se reče, sodu izbili	dno.	Prav to literarno in v mestu velikih pivovarn	A
potihnilo, bolje rečeno: potuhnilo se je nekam na	dno	sredi toplega in mirnega dopoldneva.Gledal je	A
jaz utonila, tebe bi morala voda potegniti na	dno.	Potem se je vse umirilo, oblaki so se čvrsto	A
in ga neslišno spustiti s čolna na jezersko	dno.	.. in tako z nekaj kretnjami končati, kar je	A
posodo in zadaj, v okenski svetlobi, vidiš v	dno	loncev. Vidiš oprijeto hrano, nekaj strnjenega	A
kovinskem štedilniku na drobne koščke in se trdno	dno	odkotali med posodo.Potem slišiš rahel žvenket	A
voda besedila, v katero sem se potapljal. In	dno	je bilo obrnjeno, površina je bila dno, dno	A
In dno je bilo obrnjeno, površina je bila	dno,	dno je bilo površina.Tekst mora doseči dno,	A
dno je bilo obrnjeno, površina je bila dno,	dno	je bilo površina.Tekst mora doseči dno, sem	A
dno, dno je bilo površina. Tekst mora doseči	dno,	sem rekel in slišal svoj glas, ki to govori	A
slišal svoj glas, ki to govori, mora doseči	dno:	bolj ko se potapljamo vanj, bliže smo njegovi	A
je naredila luknjo sem noter. Obrnilo se je,	dno	in površina.Natura in princip sveta.	A
Res, vse se je obrnilo. Obrnilo se je,	dno	in površina.Natura in princip sveta.	A
umazano snežno površino? Toda kje je potem	dno	letala, zakaj vidi skozenj, zakaj čez sijočo	A
prihaja, potisniti na . / . / stran 236 . /	dno	srca, zazidati: preteklost, osebo, obraz, telo	A
vse pozabiti, zakriti, skriti, potlačiti na	dno	srca. Spravljivi in lahkotni, kakršni sta	A
tišino, ki je zavladala, presenetiti s silnim, v	dno	duše segajočim hrupom.Z mrzlično naglico nosim	A
globine so tam in kaj je v njih, ali je videti na	dno	brezna? In tako vem, da moram tudi jaz pogledati	A
In tako vem, da moram tudi jaz pogledati na	dno	svojegaspomina.V tem mestu je in našel ga bom	A
kaplje vode, ki neusmiljeno tolčejo ob kovinsko	dno	iz pokvarjene pipe, odmevajo s silnimi udarci	A
naj bojo višji sloji ali najnižje socialno	dno.	Ali pa si jo, nasprotno, ravno s tem najbolj	A
sploščiti na sebi, potegniti, potopiti v temno	dno.	-	A
nazaj na mizo, očesni krogli se potopita na	dno.	Zdaj sta v pravi legi, zdaj negibno zreta v	A
premikata po raztopini. Krogli potem splavata na	dno,	včasih se postavita druga poleg druge in tiho	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani